Teršek brez zadostne podpore za mesto ustavnega sodnika

Kot je po glasovanju, ki je bilo tajno, povedal pravnik Andraž Teršek, se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal. Zatrdil je, da dogajanja ne dojema z razočaranjem.

Ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa se mandat izteče 14. julija, a ga bo morala podaljšati do izvolitve naslednika.

"Če bi bil izvoljen, bi opravljal svoje delo v malce drugačni obliki, z več moči in vpliva. Tako se bom pa vrnil k dosedanjemu delu," je pojasnil v izjavi za medije po glasovanju v DZ-ju. Napovedal je, da se bo vrnil k svojemu delu na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. O tem, da bi se prijavil na razpis, ko bo ta ponovljen, še ni razmišljal.

Če bi Andraža Terška podprlo vsaj 46 poslancev, bi na ustavnem sodišču nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji bo mandat potekel 14. julija. Predsednik države Borut Pahor, ki državnemu zboru predlaga kandidate za nove ustavne sodnike, je sicer poslal dva predloga, a se je Barbara Zobec odločila, da od kandidature odstopi. Podporo so ji izrekali le v SDS-u. Medtem ko je na seji mandatno-volilne komisije Teršek prejel zanesljivo podporo njenih članov, pa je neuradno dogajanje pred glasovanjem kazalo na tesen izid glasovanja. V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem so podporo Teršku napovedali LMŠ, SD, Levica in SAB.

Pahor se je na Twitterju že odzval na odločitev DZ-ja. Napovedal je, da bo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču izvedel nov postopek najpozneje v 14 dneh. To je sicer zadnji Pahorjev predlog za mesto ustavnega sodnika, saj se sestava sodišča po rednem postopku ne bo spreminjala naslednjih pet let. V dosedanjih osmih postopkih izbire za to mesto so bili Pahorjevi kandidati izvoljeni v prvem krogu. Tokrat je prvič predlagal DZ-ju v izbiro dva kandidata.

Teršek brez zadostne podpore: 8 glasovnic neveljavnih

SMC-jevi poslanci naj bi Terška podprli, DeSUS-ovi glasovali po svoji vesti

V opozicijskih strankah so po neizvolitvi spomnili, da so Andražu Teršku poslanske skupine javno obljubljale dovolj glasov. Kot ugotavljajo, je tajno glasovanje pokazalo na trdnost koalicije, saj SDS Teršku nasprotuje.

Poslanci SMC-ja so ga po navedbah vodje Janje Sluga v skladu z napovedjo podprli in so nad izidom razočarani. Ob ugibanjih, da so poslanci SMC-ja oddali neveljavne glasovnice – teh je bilo osem, kolikor članov šteje poslanska skupina stranke –, je Sluga v izjavi v DZ-ju spomnila na jasno sporočilo SMC-ja, da Terška podpirajo. "Glasovanje je tajno. Vsi bi lahko glasovali drugače, a nismo. Dogovorili smo se, da ga podpremo," je dejala. Vodja poslanske skupine SMC-ja je povedala še, da so bila na zadnjem vrhu koalicije "precej glasna" opozorila predsednika vlade Janeza Janše o tem, kako bi bilo treba glasovati. "A to v ničemer ne spremeni dejstva, da smo se v poslanski skupini SMC-ja odločili, da kandidata podpremo," je zagotovila Sluga. Na vprašanja novinarjev o pritiskih predsednika vlade je dodala, da so pritiske doživljali z vseh strani.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi spomnil, da so poslanci DeSUS-a v skladu z napovedjo glasovali po svoji vesti. Zaradi tajnega glasovanja njihove odločitve ne pozna in tudi ne more reči, ali so oni oddali neveljavne glasovnice. Tudi svojega glasu Jurša ni želel razkriti. Na vprašanje, ali je nanje vplival premier Janez Janša, pa Jurša ni konkretno odgovoril. Če bi bil sam predsednik največje koalicijske stranke, bi v zvezi s tem verjetno kaj povedal, je dejal. Po njegovih besedah bi vsak v tej vlogi povedal po svoje. Je pa Jurša zatrdil, da je koalicija ves čas trdna, saj če že po treh mesecih ne bi bila, bi čez kakšno leto razpadla.

Kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek v DZ-ju kljub dobrim obetom ni prejel zadostne podpore. Foto: Urad predsednika republike/STA/Nik Jevšnik
Kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek v DZ-ju kljub dobrim obetom ni prejel zadostne podpore. Foto: Urad predsednika republike/STA/Nik Jevšnik

Očitki o prelomljeni obljubi

Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je dejal, da je včasih v DZ-ju javno dana beseda nekaj veljala, od danes naprej ni več tako: "Danes vidimo, kakšen je ta novi krasni svet, ki nam ga slika ta koalicija." Golubović je spomnil, da so v LMŠ-ju že ob predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali podporo Teršku. "Dali smo 14 glasov. Verjamem, da so tudi vsi tisti iz opozicije, ki so dali besedo, to besedo držali. Na žalost smo dobili samo 42 glasov, morali bi jih imeti 45, osem glasovnic je bilo neveljavnih. Kdor je dal neveljavne glasovnice, kdor ni znal odločiti, ali je Andraž Teršek človek, ki zagovarja, da je revščina neustavna, primeren kandidat za ustavnega sodnika, ta mogoče ni primeren, da sedi v DZ-ju," je dejal. Izid glasovanja po oceni Golubovića pomeni tudi sporočilo morebitnim prihodnjim kandidatom za ustavnega sodnika, da dana beseda te koalicije ne velja.

Predlog ukinitve obveznega cepljenja končal parlamentarno pot

Podobno meni vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, ki zagotavlja, da je Teršek prejel vseh njihovih 12 poslanskih glasov. V SD-ju so v razpravi izrazili mnenje, da je Teršek ustrezen kandidat, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da bo lahko veliko prispeval k delovanju ustavnega sodnika. Če bi vse poslanske skupine glasovale tako, kot so napovedale pri predsedniku Pahorju, bi bil izvoljen, je v izjavi spomnil Han. Po njegovem mnenju je današnje tajno glasovanje pokazalo, da je koalicija zelo trdna. Razočaran je, ker po njegovem mnenju niso glasovali o človeku, argumentih, znanju in izkušnjah. Po Hanovih ocenah bodo verjetno za ustavne sodnike zdaj težje dobili kandidate, saj se bodo častni ljudje težko prijavili, če bodo v javnosti slišali, da imajo podporo, na tajnem glasovanju pa ne bodo dobili glasov.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je ocenil, da je bilo v zadnjem času veliko javnih pritiskov, predvsem "desnih medijev in očitno SDS-a". "Ne bom rekel, da sem presenečen. Očitno je Janša s svojimi pritiski uspel in pokazal, da v tej koaliciji njegova beseda velja kot prva in zadnja. Glasovanje je dokaz tega," je dejal Vatovec. Rezultat tako po njegovem mnenju ni Pahorjeva krivda. "Slišali smo veliko obljub poslanskih skupin in načeloma bi moral Teršek prejeti več kot 50 glasov. V igri je dvoličnost, ki smo se je v zadnjih mesecih precej nagledali," je dejal Vatovec. So pa po njegovem mnenju danes izgubili enkratno priložnost, da bi na ustavnem sodišču videli sodnika, ki bi se boril za najranljivejše v naši družbi.

V poslanski skupini SAB-a so po trditvah poslanca Andreja Rajha v skladu z napovedjo podprli Terška. Je pa žalosten, da poslanske skupine niso glasovale tako, kot so najavile. Po njegovem mnenju je bilo ustavno sodišče zdaj nekako uravnoteženo. "V katero smer se bo nagnilo v prihodnje, ne vem, obstajajo pa neki indici, da se lahko nagne tudi na desno stran. V luči gospodarske krize lahko to pomeni krepitev teženj po privatizaciji zdravstva, šolstva in jaz sem zaradi tega zaskrbljen," je povedal Rajh. Glede špekulacij, kdo bi lahko bil tisti, ki je glasoval proti Teršku, ter da bi to lahko bili ravno poslanci SAB-a, je Rajh dejal, da sam nima nobenega razloga, da ne bi verjel poslanskim kolegom.

Podporo Teršku so napovedali tudi v stranki SNS. SDS mu je javno nasprotoval, pa tudi na podporo NSi-ja ni mogel računati.

Teršku za imenovanje zmanjkali štirje glasovi

Sporna izjava in namigi o udeležbi na protestih

Vse poslanske skupine sicer niso bile enotne."V tem trenutku ne morem reči, da smo odločeni," je pred sejo dejal poslanec stranke SAB Marko Bandelli in opomnil, da so jih nekatere izjave kandidata nekoliko presenetile. Poslanec je ob tem potrdil, da gre za posnetek nastopa Terška na okrogli mizi iz leta 2011, ki ga je v prispevku tedaj objavila TV Slovenija, v teh dneh pa se je ponovno pojavil na Twitterju. Teršek je tedaj govoril o potrebi po okrepitvi vpliva civilne družbe, ki da je dosegljiva le, če bi predstavniki politične elite zapustili politiko.

"Če sami v sebi ne prepoznajo, in seveda ne bodo prepoznali te etične drže, da bi se sami odpovedali oblasti, jih je treba zamenjati tudi s prisilo, če bo potrebno. Lahko tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne, v njihove sobane, in se jih z rokami odnese na cesto," je tedaj na okrogli mizi dejal Teršek. Teršek je za portal Siol.net sicer pojasnil, da so bile njegove besede povsem iztrgane iz konteksta. Ob sklicevanju na pravico do popravka je takrat tudi pojasnil kontekst te izjave.

"Gre za skrajno cinično prispodobo brez kakršnega koli neposrednega sporočila. Nikoli nisem tako mislil in tudi danes ne. Ker je bila izjava izgovorjena s pretiravanjem, sem bil tudi prepričan, da je bila tako razumljena. So jo pa nekateri malo za provokacijo in zabavo iztrgali iz konteksta in ji skušali pripisati dobesedni pomen," je še pojasnil Teršek. Želel je torej povedati ravno nasprotno od tistega, kar se mu očita, je dejal Teršek, ki dopušča možnost, da je prav to vplivalo na rezultat današnjega glasovanja. Med nekaterimi poslanci se je pojavil tudi namig, da naj bi se Teršek udeleževal petkovih kolesarskih protestov, kar pa je on zanikal. Kot je dejal, se protestov in demonstracij nikoli ni udeleževal, saj to ni njegov način dela in tudi v prihodnje ne bo.

Sedanji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa bo mandat potekel 14. julija. Foto: BoBo
Sedanji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa bo mandat potekel 14. julija. Foto: BoBo

Predsednik izbiral med sedmimi kandidati

Predsednik republike Borut Pahor je v tokratnem postopku izbiral med sedmimi kandidati – Anžetom Erbežnikom, Brankom Koržetom, Janezom Pogorelcem, Markom Starmanom, Rokom Svetličem, Andražem Terškom in Barbaro Zorec.

Teršek je v svoji predstavitvi v predsedniški palači v začetku junija napovedal, da si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. "To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom," je dejal.

Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče.