Kot so sporočili z DNS-ja, so od novinarjev in medijskih hiš v zadnjih tednih prejeli tudi več informacij o težavah, ki jih imajo pri postavljanju vprašanj na novinarskih konferencah vlade. Foto: BoBo
Kot so sporočili z DNS-ja, so od novinarjev in medijskih hiš v zadnjih tednih prejeli tudi več informacij o težavah, ki jih imajo pri postavljanju vprašanj na novinarskih konferencah vlade. Foto: BoBo

"Zaznavamo nove oblike kratenja novinarske svobode, ki se odražajo tako v omejevanju in preprečevanju zastavljanja novinarskih vprašanj na vladnih novinarskih konferencah in poslej očitno tudi v novih pristojnostih Urada Vlade za komuniciranje (Ukom), da ministrom, uradnikom in drugim funkcionarjem prepoveduje nastope v informativnih oddajah medijev," so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije.

Ukom namreč vodji svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojani Beović v sredo ni podal soglasja za nastop v Odmevih Televizije Slovenija. Ministrica za šolstvo Simona Kustec, direktor NIJZ-ja Milan Krek in predstavniki ministrstva za zdravje pa so ostali brez soglasja za gostovanje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. V uredništvu so od vseh dobili odgovor, da "Ukom potrjuje ali zavrača gostovanje v oddaji, in danes je vladna služba, torej Uroš Urbanija, vsem prepovedal dajati odgovore in jim prepovedal tudi gostovanje".

Bojana Beović od Ukoma ni dobila soglasja za gostovanje v Odmevih

Po mnenju DNS-ja je oboje za demokratične standarde nesprejemljivo in predstavlja nedopustno cenzuro. "Ukom ne more biti selektor vsebin za medije in jih prilagajati po svoji meri oziroma meri vlade ter s tem onemogočati celovitost informiranja javnosti in delo uredništev," so zapisali in opozorili, da so centralizirano komuniciranje oblasti, cenzura lastnih funkcionarjev in omejevanje dostopa novinarjev do informacij značilnosti avtokratskih in nedemokratičnih sistemov, ki ne spoštujejo svobode govora.

V Društvu novinarjev zato pričakujejo pojasnila, po kakšnem ključu se Ukom odloča, komu na novinarskih konferencah dovoljuje postavljanje vprašanj oziroma kdaj in kako in zakaj število vprašanj omeji ter hkrati, kako in zakaj nenadoma omejuje tudi sogovornike. Vprašanja o tem, ali predstavniki vlade in njihovi svetovalci pred medijskimi nastopi vedno potrebujejo soglasje in o vzrokih za včerajšnja nesoglasja, smo na Ukom naslovili tudi sami. Ukom nam na konkretna vprašanja ni odgovoril, so se pa v odgovoru pohvalili, koliko sledilcev imajo na različnih družbenih omrežjih, kjer lahko tako komunicirajo z javnostmi, in koliko tiskovnih konferenc, na katerih strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja, so sklicali, posebej koliko več v primerjavi z nekdanjo, Šarčevo vlado.

Izogibanje neugodnim vprašanjem pomeni suspenz novinarjev

"Ukom potrjuje ali zavrača gostovanje v oddaji, in danes je vladna služba, torej Uroš Urbanija, vsem prepovedal dajati odgovore in jim prepovedal tudi gostovanje," se je glasil včerajšnji odgovor Ukoma na vabila v televizijske studie. Foto: DZ/Matija Sušnik

Kot so sporočili z DNS-ja, so od novinarjev in medijskih hiš v zadnjih tednih sicer prejeli več informacij o težavah, ki jih imajo pri postavljanju vprašanj na novinarskih konferencah vlade. Novinarji, ki se prijavijo k vprašanjem, so po njihovem mnenju prevečkrat spregledani, ob tem so opozorili, da novinarji STA-ja v več primerih niso mogli postaviti vprašanj. Opozorili so tudi na primer, do katerega je prišlo prejšnji petek, ko se je na novinarski konferenci predsednika vlade k besedi med prvimi prijavil novinar portala Necenzurirano.si, a edini med prisotnimi novinarji ni dobil besede. Medijska hiša je pred časom sporočila tudi, da so jo med novinarsko konferenco odklopili z Zooma. "Več informacij nakazuje, da so pristojni kritični do določenih novinarjev (na primer Dela), češ da postavljajo preveč ali neugodna vprašanja in podobno," so opozorili v DNS-ju.

"Opozarjamo, da novinarji in mediji delujemo v službi javnosti in funkciji njenega obveščanja o družbeno pomembnih temah in zadevah. To je še zlasti pomembno v obdobju epidemije, ko javnost potrebuje čim širše relevantne informacije. Te nikakor ne morejo ostati na situ Ukoma, temveč o vsebinah za javnost presoja vsak medij oziroma novinar samostojno in znotraj uredništev," so v sporočilu za javnost zapisali v DNS-ju in poudarili, da je vsakršno načrtno izogibanje novinarskim vprašanjem, ki jih nosilci oblasti vnaprej ocenjujejo kot neugodna, pomeni suspenz novinarjev in ogrožanje opravljanje osnovnega novinarskega dela – nadzora nad delom oblasti.

SNS obsoja Ukomove prakse

Tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) so ostro obsodili Ukomove prakse, ki po njihovem mnenju "poskuša z omejevanjem sodelovanja predstavnikov vlade in različnih javnih ustanov z nekaterimi novinarji in mediji nadzirati vsebine v medijih in se izogniti poročanju o drugačnih mnenjih in kritikah dela vlade".

SNS od vlade zahteva, da novinarjem omogoči neselektiven dostop do informacij na novinarskih konferencah in tudi da prepreči nedopustno preseganje pristojnosti svoje službe za komuniciranje, ko prepoveduje nastope vladnih funkcionarjev za določene medije.

"Hkrati pozivamo vlado, da ne onemogoča dostopa do relevantnih sogovornikov iz ustanov, ki so samostojne in ne spadajo v okvir vlade in posameznih ministrstev, kot so NIJZ, bolnišnice in druge ustanove, ki so ključne pri spopadanju z epidemijo covida-19," so pozvali.

Omenjena praksa komuniciranja vlade z javnostmi po njihovem mnenju pomeni "grob poseg v svobodo medijev, oviranje opravljanja novinarskega poklica, izvajanja demokratičnega nadzora nad delovanjem vlade, v pravico javnosti in državljanov do obveščenosti, ne nazadnje tudi nedopustno dirigiranje dostopa javnih uslužbencev do medijev".

Dr. Marko Milosavljević o potezi UKOM-a