Šarec noče, da bi zasebne šole zaradi "finančne prednosti" prevzemale najboljše učitelje, najboljše učence in da bi prihajalo do elitizacije. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Za ustavno obtožbo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali poslanci SDS-a in SNS-a, proti pa so bili poslanci vladne koalicije in Levice. V NSi-ju so se glasovanja vzdržali.

"Lahko me napadate, žalite, mi očitate zraven še krivdo vsaj za razpad Demosa leta 1992 v Dolskem. Lahko me poskušate predstavljati kot del ne vem kakšne elite, ki uničuje državo. Lahko tvitate do onemoglosti in naprej, s pravimi ali lažnimi profili, če vas to sprošča. Vedno ste trdili svoje, če so bila dejstva drugačna. Če so bila drugačna, toliko slabše za dejstva," se je na predlagatelje še obrnil Šarec. "Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani zveze komunistov. To veste vi. Čudno pa je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino," je še dodal.

Marjan Šarec

V SDS-u in SNS-u so predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca vložili, ker so prepričani, da ravna neustavno, ker kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, ni poskrbel za uresničitev štiri leta stare odločbe ustavnega sodišča glede 100-odstotnega financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Šarec bi moral po mnenju predlagateljev ministrom naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo tudi opustitev dolžnega ravnanja.

Lisec: Izključevanje zaradi ideologije
Predlog je predstavil poslanec SDS-a Tomaž Lisec. Spomnil je: ustavno sodišče je že leta 2014 ugotovilo, da je del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, in naložilo, naj DZ to odpravi v roku enega leta. Zadeva se vleče in uničuje zaupanje ljudi v pravno državo, je navedel Lisec. Spomnil je na izjave zdajšnjih in nekdanjih ustavnih sodnikov. Prejšnja predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je posebej opozorila na neodzivnost zakonodajalca, ki bi se moral že zdavnaj odzvati in neustavnost odpraviti, saj se z neuresničevanjem grobo krši načelo pravne države in ločitve oblasti. Ustavni sodnik Miroslav Mozetič je ocenil, da politika odlaga odločbe ustavnega sodišča zato, ker se z njimi ne strinja. Zdajšnji predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pa je dejal, da očitno interesi politike povedo, kdaj se bo nekaj spoštovalo in kdaj ne. Medtem ko je Sovdatova ocenila, da v pravni državi sploh ne bi smelo biti vprašanje, ali se bo ustavna odločba uresničila v roku ali ne.

Lisec je spomnil tudi na izjavo Marjana Šarca iz leta 2017, ko je še kandidiral za predsednika države, da je treba odločbe ustavnega sodišča, tudi tisto o financiranju šol, spoštovati in uresničiti. Ko je s svojo stranko kandidiral na državnozborskih volitvah, je bila to tudi edina aktualna neuresničena odločba, je navedel Lisec. Avgusta lani je prisegel kot premier, z besedami, da bo spoštoval pravni red Republike Slovenije.

Že mesec dni pozneje pa je kot predsednik vlade obravnaval predlog pravnega akta, ki bi ugotovljene protiustavnosti odpravil. To je bil opozicijski predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta novela je v celoti odpravljala neustavnost, je poudaril Lisec. Vlada bi morala biti prva, ki spoštuje odločbe, a je noveli nasprotovala. Na to mnenje so se nato sklicevali člani koalicije v DZ-ju in novelo tudi zavrnili, s tem pa ohranili protiustavno stanje. Šarec je pri tem sam zavestno izkazal nespoštovanje ustave in pravnega reda, prav tako je opustil dolžno ravnanje, ko ministrov vlade ni pozval, naj zaščitijo ustavni red Republike Slovenije, je zatrdil poslanec SDS-a.

Obenem je ista vlada "prav pohitela" pri uresničevanju sveže odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih, torej gre za ideološko izključevanje, je še dejal Lisec.

Šarec: To je darilo SDS-a
Šarec je najprej ocenil, da je ustavna obtožba darilo, ki ga je prejel od SDS-a. Nad poskusi razumevanja njene vsebine pa je obupal, saj gre za "šest strani ponavljanja in obračanja nekaj istih člankov". Predlagateljem je dejal, da s svojimi napori vodenijo institut ustavne obtožbe, saj so vse do zdaj vložili prav v SDS-u, vedno "zaradi ideologije" in vedno neuspešno.

Lisec je Šarcu očital, da eno govori, drugo dela. Foto: DZ/Matija Sušnik

Poudaril je, da ohranja stališče iz časa predsedniške kampanje: sodbe in ustavne odločbe je treba spoštovati. Ministrstvo je v svoj načrt dela prioritetno uvrstilo sprememba zakona, da bo neustavnost čim prej odpravljena in da bo nov red veljal z novim šolskim letom: 1. septembrom letos.

Zakaj pa je vlada lani zavrnila opozicijski predlog odprave neustavnosti? Ker ta predlog ni "edini zveličaven", je dejal Šarec. Še posebej zato, ker je predlagal 100-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega programa, medtem ko ustavno sodišče razširjenega ni obravnavalo, je navedel premier.

Ob tem je spomnil še na pretekle odločitve ustavnega sodišča. Leta 2014 je s "tesno večino" pet proti štiri sprejelo zdaj aktualno odločbo. Leta 2001 pa se je v drugačni sestavi soglasno postavilo na popolnoma nasprotno stališče: da je zakonodajalčeva odločitev, da financira le javne šole, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo.

Naslovil je očitek, da diskriminira otroke, ki se šolajo na zasebnih šolah. "Morda bi še šlo, če jih starši ne bi mogli vključiti v javno mrežo," je odgovoril. Problem po njegovem mnenju tiči drugje. Zasebne šole so v finančni prednosti, saj lahko zaračunavajo tudi šolnine, poleg tega imajo drugačne vpisne pogoje. Šarec noče, da bi zato zasebne šole pobirale najboljše učitelje, smetano najboljših otrok iz generacije in da bi s tem nastajal elitizem.

Sodeč po izrekanju poslanskih skupin tudi četrta vložena ustavna obtožba ne bo uspešna. Foto: DZ/Matija Sušnik

Bi moralo biti zasebno šolstvo 100-odstotno financirano?

Velik del razprave je bil namenjen tudi temu, v kolikšni meri bi morala država financirati zasebno šolstvo. V SDS-u in NSi-ju so prepričani, da je treba javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah, to je v celoti. To namreč po njihovem mnenju izvira iz določb ustave, tako pa je določilo tudi ustavno sodišče.

Sporočilo mednarodnemu okolju ni dobro, je negativno. In tudi sporočilo do ustavnega sodišča samega je problematično in izgubljamo avtoriteto ali pa enostavno interesi politike povedo, kdaj se bo nekaj spoštovalo in kdaj ne.

Rajko Knez, predsednik ustavnega sodišča, za Radio Slovenija

Po drugi strani v SD-ju temu po besedah Marka Koprivca nasprotujejo. Po njegovih besedah ne bodo privolili v takšen način uresničitve ustavne odločbe, ki bi šel v smeri izenačevanja financiranja javnih in zasebnih šol. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je dejala, da polno financiranje celotnega programa v zasebnih osnovnih šolah zanje ni sprejemljivo. Po njenih besedah je namreč tudi ustavno sodišče zapisalo, da državi ni treba financirati izvajanja nadstandardnih oziroma razširjenih programov, s katerim zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese.

Jelka Godec (SDS) je na to odgovorila, da se v SDS-u za kaj takega niti na zavzemajo in da o tem ne govori niti odločba ustavnega sodišča. "V SDS-u v vseh svojih predlogih govorimo, da se razširjen program oziroma nadstandard, ki zasleduje partikularne interese zasebne šole, ne financira. Govorimo pa o tem, da se mora v celoti financirati javno veljavni obvezni osnovnošolski program v zasebnih šolah, ki je trenutno financiran 85-odstotno," je dejala. Milan Brglez (SD) pa vidi več mogočih rešitev za uresničitev ustavne odločbe in ne zgolj te, ki jo je v dozdajšnjih nekajkratnih poskusih v DZ-ju predlagal SDS.

V razpravi se je razvnela tudi polemika o tem, v kolikšni meri dovoliti zasebne šole in ali lahko te ogrozijo javno šolstvo. "Sprašujem se, kako lahko en odstotek zasebnih šol osiromaši ostalih 99 odstotkov javnih šol? To je možno samo v neki fikciji ljudi, ki nimajo drugih argumentov, zakaj spoštovati odločbo ustavnega sodišča," je dejal Tomaž Lisec (SDS). Na splošno moramo v Sloveniji po njegovem mnenju začeti razmišljati o tem, ali imamo dobre ali slabe šole, ne pa o tem, ali imamo javne ali zasebne šole.

Koprivc nasprotno meni, da so boljše javne šole, saj so dostopne vsem, ne glede na to, kakšne vere je nekdo ali s katerega dela države prihaja. Poleg tega so brezplačne. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da se v NSi-ju zavzemajo za javno šolstvo, enako kot tudi za javno zdravstvo, so pa zasebne šole in zasebne klinike tiste, ki bogatijo javno šolstvo oziroma zdravstvo. Poudaril je, da analize kažejo, da so zasebne šole v svetu vedno bolj priljubljene.

Večji del opozicije poziva k spoštovanju odločbe

Po mnenju Branka Grimsa (SDS) predsednik vlade in koalicija s tem, ko se izogibata uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, kršita temeljne vrednote, ki predstavljajo jedro pravne države. S tem po njegovem mnenju najrevnejšim otrokom preprečujeta dostop do kakovostne izobrazbe. "Ustavno sodišče je namreč odločbo sprejelo, ker je želelo zagotoviti, da bi tudi najrevnejši otroci imeli dostop do najbolj kakovostnega šolstva. Gre za revne otroke iz revnih družin oziroma za tiste, ki jih imate polna usta, ko greste na volitve. Ko pa jim je treba omogočiti dostop do kakovostnega šolstva, pa želite narediti vse, da se to ne bi uresničilo," je dejal.

Po njegovem mnenju ne drži trditev, da je ustavno sodišče glede financiranja zasebnih osnovnih šol sprejelo dve nasprotujoči si odločbi, kot je to v svojem nastopu dejal Šarec. "Prva, starejša odločba se nanaša na šolstvo v celoti, druga pa samo na osnovno šolstvo, ki je obvezno. Pa četudi bi si bili odločbi v nasprotju, pravo uči, da velja tista, ki je mlajše," je dejal.

Prešiček ni več minister

DZ se je med drugim seznanil z odstopom Dejana Prešička z mesta ministra za kulturo. O njem je v ponedeljek DZ obvestil premier Šarec. Hkrati se je DZ seznanil, da bo začasno kulturni resor vodil minister za izobraževanje Jernej Pikalo.

Zmago Jelinčič (SNS) je pojasnil, da so se predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade pridružili iz načelnega razloga, to je, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati. Po njegovih besedah je Šarčeva vlada prelomila obljubo, da bo v primeru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje poskrbela za odpravo neustavnosti.

Jelinčič se je tudi zavzel za spremembo zakona o ustavnem sodišču. Utemeljil jo je s škodljivo prakso odrivanja ustavnih pritožb v kot. Po njegovih besedah so se v poslanski skupini SNS-a pridružili ustavni obtožbi, čeprav so vedeli, da ne bo uspešna. Dodal je, da bi morala vladajoča politika prenehati selektivno obravnavo odločb ustavnega sodišča.

Ljudmila Novak (NSi) je napovedala, da v poslanski skupini ustavni obtožbi "ne bodo nasprotovali". Ob tem je glavno odgovornost za neuresničitev ustavne odločbe glede financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah pripisala prejšnji vladi Mira Cerarja. Opozorila je na nedopustnost politične prakse, ko se ustavna odločba uresniči le, če ustreza koaliciji.

Novakova je spomnila, da zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni edini, ki čaka na odpravo neustavnosti. Po njenih besedah bi morala Šarčeva vlada najprej poskrbeti za uresničitev ustavne odločbe, nato pa se posvetiti morebitnemu nadaljnjemu spreminjanju zakona. Spomnila je tudi na obljubo šolskega ministra Jerneja Pikala, da bo neustavnost odpravljena najpozneje do 1. septembra letos.

Preiskovalna komisija o otroški kardiologiji

DZ je na seji brez glasu proti imenoval vodstvo in člane dveh že ustanovljenih preiskovalnih komisij. Tako bo preiskovalno komisijo o otroški kardiologiji, ki so jo zahtevale stranke SDS, NSi in SNS, vodila poslanka SDS-a Jelka Godec, preiskovalno komisijo o financiranju političnih strank pa poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer.

Ustavna obtožba brez podpore koalicije in Levice

V delu koalicije so problematizirali predvsem uporabo instituta ustavne obtožbe. Brane Golubović (LMŠ) je opozoril, da se ustavna obtožba po svetu uporablja predvsem za neposredno izvoljene funkcioniranje, kot je na primer predsednik države, le redko kje pa tudi zoper predsednika vlade. Ocenil je, da bi bilo gradivo, ki so ga pripravili predlagatelji obtožbe, morda kvečjemu primerno za interpelacijo.

Golubović je zanikal, da bi Šarec opustil dolžno ravnanje, ker da ni nič naredil za uresničitev ustavne odločbe. "V normativnem programu vlade za leto 2019 je zapisano, da bo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na vladi sprejet najpozneje 28. marca in nato takoj poslan v DZ," je spomnil.

Institut ustavne obtožbe je v demokratičnih državah rezerviran za zelo hude kršitve zakona in ustave pri opravljanju funkcije predvsem predsednika države in tudi predsednika vlade, zato se v svetu uporablja zelo poredko in premišljeno, je opozoril Matjaž Han (SD). Po njegovem mnenju je "predlog ustavne obtožbe gumb do jedrskega orožja, za katerega si v SD-ju želimo, da ga ne bi bilo treba nikoli sprožiti".

V poslanski skupini SD-ja so po Hanovih besedah prepričani, da Šarec očitanih kršitev ni zagrešil. Predlog ustavne obtožbe je zato predvsem "načrtovan politični dogodek, ki ga režira tista politična opcija, ki ji ustreza, da se v državi pogovarjamo o izrednih razmerah, negotovosti, kaosu in strahu", je dodal.

Igor Zorčič (SMC) se je odzval na očitek, da Šarec ni prekinil neustavnega stanja glede zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Vprašal se je, kako bi lahko Šarec prekinil takšno stanje, če pa ni zakonodajalec: "Tožite napačno institucijo, saj glede na naš ustavni red zakonodajna funkcija pritiče DZ-ju in ne vladi, še manj predsedniku vlade."

SDS-u je Zorčič očital, da v svoji "stari maniri zlorablja institute", ki jih ponuja naša zakonodaja, saj je do zdaj neuspešno vložil že več ustavnih obtožb. Dejal je, da je SDS v preteklosti večkrat kritiziral ustavne odločbe, zdaj pa se skuša predstaviti kot nekdo, ki se bori za ustavne vrednote in ustavni red.

V poslanski skupini SAB-a ustavne obtožbe ne bodo podprli. Po besedah Maše Kociper način uresničitve ustavne odločbe, ki si ga v primeru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje želi SDS, ni edini način za odpravo neustavnosti. Opozorila je, da se je financiranje zasebnega šolstva izkazalo za izrazito politično in ideološko vprašanje.

Kociprova je opozorila tudi na nevarnost siromašenja javnega šolstva v dobro zasebnega, kar po njenih besedah vodi v dodatno razslojevanje družbe. Predlagateljicama ustavne obtožbe je očitala nenačelnost glede uresničevanja odločb ustavnega sodišča. Spomnila je, da je bil SDS udeležen v vseh dosedanjih ustavnih obtožbah v zgodovini slovenske države.

Franc Jurša (DeSUS) je zanikal očitek SDS-a in SNS-a, da se Šarčeva vlada ne zaveda nujnosti uresničitve odločb ustavnega sodišča. Dejal je, da ustavna obtožba po nepotrebnem jemlje čas, ki bi ga vlada lahko namenila za odpravo neustavnosti. Ocenil je, da je obtožba neutemeljena in napovedal, da je v poslanski skupini zato ne bodo podprli.

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da v poslanski skupini zavračajo utemeljenost ustavne obtožbe in je ne bodo podprli. Po njegovih besedah obtožbo razumejo predvsem kot pritisk desnice na javno šolstvo. Dodal je, da je izhodišče obtožbe v škodljivi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, katere "škandalozni cilj je bil manj javnega šolstva".

Kordiš je poudaril zavzemanje Levice za javno šolstvo, ki po njegovih besedah edino zmore zagotoviti sekularni kurikulum in vsem enako dostopno šolstvo. Ugodno javnofinančno stanje v državi bi bilo treba izkoristiti za revitalizacijo javnega šolstva, ne pa za njegovo siromašenje v dobro zasebnih šol, je dejal. Zavzel se je tudi za spremembo 57. člena ustave, ki bi prinesla jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom.

Ustavna obtožba zoper Šarca ni uspela

Do zdaj trije predlogi ustavne obtožbe
V samostojni Sloveniji so bili do zdaj aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a nihče ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Do zdaj sta se s predlogom ustavne obtožbe na funkciji premierja srečala Janez Drnovšek in Miro Cerar, oba na pobudo SDS-a. Predlog ustavne pritožbe pa je doletel tudi nekdanjega predsednika republike Danila Türka, in sicer na pobudo SDS-a in SLS-a. SDS je napovedal vložitev predloga ustavne obtožbe tudi zoper Alenko Bratušek, a sprožitve postopka ni bilo, ker je Bratuškova nekaj tednov pozneje odstopila.

Ustavna obtožba zoper Šarca ni uspela