"Višina bona je takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bo drugim, ki opremo že imajo, omogočila nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti," meni ministrica Emilija Stojmenova Duh. Foto: BoBo

Od srede naprej lahko učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme unovčijo digitalne bone '22 v vrednosti 150 evrov. Skupno je po podatkih vladne službe 219.852 upravičencev, za bone pa je skupno dodeljenih 32,98 milijona evrov finančnih sredstev.

Kot izhaja iz podatkov, ki jih posredovala vladna služba za digitalno preobrazbo. Bone je v prvem dnevu in pol unovčilo 5885 posameznikov.

Daleč največ digitalnih bonov je bilo unovčenih v trgovinah Big Bang. Danes do 11. ure je bilo v njihovih poslovalnicah 4120 unovčitev bonov v skupni vrednosti 499.546 evrov.

Na drugem mestu je trgovina Istyle, ki se specializira za prodajo izdelkov podjetja Apple. Pri tem trgovcu je bilo opravljenih 585 unovčitev, vrednih 86.826 evrov.

Sledila sta trgovca Harvey Norman in Anni, ki sta imela podobne številke. Pri prvem je bilo ustvarjenih 319 unovčitev v vrednosti 43.570 evrov, pri drugem pa 329 unovčitev v vrednosti 41.332 evrov.

Pri trgovcu EPL, ki se prav tako specializira za prodajo Applovih izdelkov, je bilo 218 unovčitev v skupni vrednosti 32.173 evrov.

Spletni trgovec Mimovrste je naštel 146 unovčitev digitalnih bonov, upravičenci pa so z njimi ustvarili za 18.900 evrov prometa.

Več kot 100 unovčitev bonov je bilo še pri podjetju Legit marketing, in sicer so upravičenci v 103 unovčitvah pri njih pustili 1302 evra.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Lestvico prvih deset ponudnikov zaključujejo še E-misija (78 unovčitev v vrednosti 10.810 evrov), Spar (78 unovčitev v vrednosti 10.360 evrov) in Mercator (75 unovčitev v skupni vrednosti 9596 evrov), še izhaja iz podatkov vladne službe za digitalno preobrazbo.

Ministrica kritična do digitalnih bonov: Namenjeni so predvsem financiranju v tujini narejene opreme

Digitalni boni so projekt prejšnje vlade, pod katero je službo za digitalno preobrazbo vodil minister Mark Boris Andrijanič. Nova ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh je do ukrepa svojega predhodnika kritična: "Digitalni bon ne bo pomagal pri dvigu digitalne pismenosti ali digitalne vključenosti. Ravno nasprotno – povečal bo tako digitalna kot socialna razhajanja."

"To, kar imam danes, predstavlja financiranje nakupa tehnološke opreme, ki niti ni proizvedena v Sloveniji, ampak v tujih državah. Ne samo to, slovenska podjetja niso sodelovala niti pri razvoju te opreme," je dodala.

Na Twitterju je zapisala, da bo treba za ukrep, ki ga je vladna služba za digitalizacijo "podedovala od prejšnje vlade", odšteti 60 milijonov evrov. "Glede na podatke, ki smo jih pridobili, so bili digitalni boni večinoma uporabljeni za nakup dragih pripomočkov," je ob tem navedla v pogovoru za Odmeve Televizije Slovenija. Dodala je, da je imela v primeru turističnih bonov veliko koristi turistična panoga in z njo veliko turističnih delavcev, digitalni boni pa takšnega učinka na slovensko gospodarstvo nimajo.

Veliko povpraševanje že prvi dan, bon številni izkoristili za nakup dragih slušalk

Sorodna novica Učenci, dijaki in študentje lahko od danes naprej koristijo digitalne bone v vrednosti 150 evrov

"Povpraševanje je zelo veliko, gneča se je nabrala že takoj ob odprtju trgovin," je v sredo za Televizijo Slovenija povedal Miha Drganec, direktor prodaje v Big Bangu Ljubljana, kjer je bilo treba že prvi dan veljavnosti bonov za njihovo unovčitev čakati tudi po eno uro. Dodal je, da pričakujejo, da se bo v prihodnjih dneh povpraševanje po izdelkih, ki jih je mogoče kupiti z digitalnimi boni, stopnjevalo. "Največ povpraševanja je po računalnikih, po prenosnikih, po tablicah in po vseh vrstah slušalk z mikrofonom," je pojasnil Drganec. Prvi dan njihove veljavnosti je bilo po poročanju Televizije Slovenija do 10. ure unovčenih nekaj več kot 300 bonov v skupni vrednosti 44 tisoč evrov. Bon je mogoče izkoristiti najpozneje do 30. novembra.

"Privoščil sem si Appple Airpodse, sicer se mi zdijo precenjeni, ampak glede na to, da je davkoplačevalski denar, zakaj pa ne," je za Televizijo Slovenija po obisku trgovine z elektronsko opremo dejal eden od upravičencev do digitalnega bona. Eden od anketiranih si je z bonom privoščil slušalke priznanega podjetja Marshall za 180 evrov, dva pa sta dejala, da sta si kupila miško za igranje igric, ki jo bosta uporabljala tudi za šolo. Da si je privoščila Applove brezžične slušalke, je povedala še ena od vprašanih in ob tem dodala, da bi "lahko dali malo več denarja".

Na voljo digitalni boni

"Digitalni boni bodo povečali tako digitalna kot socialna razhajanja"

Ministrica Emilija Stojmenova Duh je lani pred izstopom iz strateškega sveta za digitalizacijo tudi sama predlagala digitalne vavčerje. "Moj predlog je bil popolnoma različen od tega, kar imamo danes," je pojasnila v srednih Odmevih. Dodala je, da je takrat predlagala digitalni bon za vse delovno sposobne prebivalce, ki nimajo digitalnih kompetenc. "Na takšen način bi zagotovili nujno potrebne kadre v gospodarstvu. Poleg tega bi usposobili ljudi, ki bi zaradi digitalne preobrazbe izgubili svoje delo," je dejala.

Poleg osnovnošolcev zadnje triade, dijakov in študentov bodo do digitalnih bonov po trenutni ureditvi upravičeni tudi starejši od 55 let, a bodo morali predtem opraviti deveturni tečaj, šele nato bodo pridobili bon. Razpis izvajalcev izobraževanj se je končal v preteklem tednu, zdaj pristojni pregledujejo prispele ponudbe, sami tečaji pa naj bi začeli potekati konec poletja oziroma na začetku jeseni. "Predvidevamo, da se bodo usposabljanja začela še pred septembrom," je napovedala ministrica Stojmenova Duh.

Ob tem je dejala, da je število ljudi, ki bodo deležni takšnega usposabljanja, zelo majhno. Pri digitalnih bonih za mlade nova ekipa v službi za digitalizacijo ni imela časa za spremembe, pri bonih za starejše pa je ministrica napovedala nekaj prilagoditev. "Bomo poskusili malenkost prilagoditi, in sicer na način, da bomo usposobili starejše, da bodo potem sami sposobni usposabljati tudi druge. Tudi takšne, ki ne morejo fizično priti do lokacije, na kateri se ta usposabljanja izvajajo," je dejala ministrica. Ob tem je dodala, da bodo skušali dostopnost tečajev zagotoviti po celotni državi, zato bo prvemu razpisu za izvajalce usposabljanj sledil še eden.

Ministrica je dodala, da ima s svojo ekipo veliko idej, v ospredju njihovih prizadevanj pa bo tudi zmanjševanje "digitalnega razkoraka". "Seveda sem jezna, da porabljamo toliko denarja za nakup opreme ob tem, da bi lahko ta sredstva bistveno koristneje uporabili. Seveda bi to preklicala v trenutku, če bi bilo to mogoče. Ampak ni," je zapisala na Twitterju.