Predsednik republike Borut Pahor je poudaril pomen sožitja in strpnosti. Foto: Twitter račun predsednika RS Boruta Pahorja

Predsednik republike Borut Pahor je ob tej priložnosti poudaril pomen sožitja in strpnosti, je poročal Radio Slovenija.

Slavnostna govornica, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Maca Jogan, je iskala odgovor, kako so bila dejanja holokavsta sploh mogoča in kako se lahko danes producente zla moralno razbremenjuje. Ob tem je po poročanju Radia Slovenija spomnila tudi, da je v Sloveniji proces relativizacije preteklih dogodkov navzoč že tri desetletja in da se mirno širi v imenu svobode govora, tarča pa je narodnoosvobodilni boj. Prav zato je po njenih besedah dan spomina na holokavst nujen in potreben.

Kot so naknadno sporočili organizatorji prireditve, je Joganova opozorila še, da "grozodejstva, ki so jih sistematično in množično izvajali tako v koncentracijskih taboriščih kot zunaj njih, da bi povečali moč naroda nadljudi in razširili prostor zanje, kažejo, da je bila takrat jasna ločnica med storilci strahotnih zločinov in žrtvami, da je bila na eni strani 'pošast' in na drugi strani žrtve, ki so bile z vsemi duhovnimi in materialnimi sredstvi onemogočene, da bi svoje hrepenenje po svobodi in ohranitvi človeškega dostojanstva uresničile".

Prireditve se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je prepričan, da moramo z dobrimi praksami pokazati, da lahko danes živimo v sožitju in strpnosti, je še poročal radio.
"Zdi se mi, da je to pravi odgovor na situacijo, v kateri se je zdaj znašel ves svet in z njim tudi Evropa. 'Nikoli več' je še vedno zelo aktualen navdih za vse tiste, ki mislimo, da se ni treba samo spominjati, ampak tudi delati za to, da s svojim zgledom varujemo to strpnost in sožitje, da odklanjamo, zavračamo sovraštvo in zlasti mlado generacijo navdihujemo z dobrim," je med drugim dejal Pahor.

Predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB-ju za vrednote NOB-ja Jani Alič pa je spomnil, da je bilo v nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno skoraj 60.000 Slovenk in Slovencev. V taboriščih so bili zato, ker so se uprli okupatorju in domačim izdajalcem in ker so ljubili svojo domovino, so zapisali organizatorji. Prireditve se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

27. januar je 1. novembra 2005 za dan spomin na žrtve holokavsta s posebno resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, in sicer v spomin na dan, ko so pripadniki Rdeče armade leta 1945 osvobodili največje nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, je še spomnil Radio Slovenija.