Po odločitvi sodišča so neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. To so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej. Foto: BoBo
Po odločitvi sodišča so neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. To so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej. Foto: BoBo

Odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo, je prelomna zaradi njenega velikega pomena za utrjevanje načela zakonitosti kot središča ustavne demokracije ter za razumevanje načela delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države.

A ob enem pomeni veliko razočaranje za vsem tiste, ki "od prava ne pričakujejo zgolj zgodovinskih lekcij, ampak tudi realne učinke za uresničevanje človekovih pravic in svoboščin ljudi". "Z vidika uresničevanja pravic ljudi je odločitev prepozna in nezadostna," ocenjujejo v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Kot so poudarili, je ustavno sodišče za prazna zakonska določila zgolj ugotovilo, da niso skladna z ustavo. Nekatere vladne odloke, sprejete na tej podlagi, pa je ustavno sodišče sicer razveljavilo z učinkom za naprej in ne odpravilo z učinkom za nazaj. To pomeni, da odločitev ne vpliva na zadeve, ki so bile pred razveljavitvijo že pravnomočno rešene. Vsi tisti, ki so visoke globe že plačali, ne morejo zahtevati njihove vrnitve, so povzeli v pravni mreži. Takšno odločitev ustavnega sodišča vidijo kot kompromis na škodo ljudi, ker med ustavnimi sodniki ni bilo zadostne večine.

Priprava zakonskega predloga za sistemsko povračilo

Ustavno sodišče razveljavilo vladne odloke; Hojs: Gre za politično odločitev

"Težko je razumeti, kako je mogoče, da v državi, ki se 30 let opredeljuje za ustavno in demokratično republiko, običajni ljudje tudi za zelo mile kršitve prava dobivajo visoke denarne globe, četudi te nimajo podlage v ustavnih in zakonitih predpisih. Odločevalci, ki imajo vse finančne in kadrovske vire za sprejem zakonitih predpisov in so v pravnih državah prvi branik ustavnosti in zakonitosti, pa za svoje nepravno delovanje ne nosijo nobene odgovornosti, niti zaveze po popravi krivic," so v pravni mreži zapisali v pisni izjavi za javnost.

Kot napovedujejo, bodo v naslednjih dneh dodatno preučili možnosti za morebitne pravne poti v okviru nacionalnega in evropskega pravnega reda. "Napore bomo vložili tudi v pripravo predloga zakona, ki bi na sistemski ravni povrnil tisto, kar je bilo ljudem s protipravnim delovanjem oblasti odvzeto. Pri tem opozarjamo na nevzdržnost ureditve, ki v postopkih za prekrške ljudem nudi možnost plačila polovične kazni, če se uklonijo tudi nepravnim odločitvam oblasti. Takšna ureditev že sicer najšibkejšim jemlje spodbudo in dostop do pravice, tokrat pa jim je s svojo kompromisno odločitvijo hrbet obrača tudi ustavno sodišče," so opozorili.