Foto: BoBo
Foto: BoBo

Poslanec opozicijske stranke SDS Zvonko Černač je v odzivu na koalicijsko napoved spomnil na besede premierja Roberta Goloba z januarskega vrha koalicije, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja trenutno "ni največji problem na področju zdravstva, da je bistveno večji problem zdravstvena zavarovalnica". Dodal je, da po dveh mesecih "zakona, ki bi urejal preoblikovanje ZZZS-ja še nismo videli niti ne kakšnega drugega zakona, ki bi olajšal dostopnost zdravstvenih storitev ljudem, skrajšal čakalne vrste, preprečil kaos, ki nastaja pri izbiri osebnega zdravnika".

Po njegovih besedah smo bili v torek zvečer deležni "piarovske poteze, ki je sledila napovedi enega dela ljudi, ki se je odzvala na enormno podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in je napovedala, da bo začela zbirati podpise za vložitev zakona na to temo". Vladno napoved je tako ocenil kot "ceneni piar", do zdaj napovedane spremembe na področju zdravstva pa označil za "votlo drevo".

Sorodna novica "Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."

Od napovedanih sprememb zdravstvenega zavarovanja po besedah Černača "ne bo nobene koristi, denarnice ljudi ne bodo zaradi tega nič debelejše – ena dajatev se bo spremenila v drugo, na koncu bodo ljudje vse to plačali iz enih ali drugih virov". Po njegovem mnenju si je vlada želela s potezo za nekaj časa "kupiti mir na področju, kjer se je napovedovala enormna podražitev".

Poslanec SDS-a je dejal, da o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja govorimo že zelo dolgo časa, in napovedovanje ukinitve označil za "politični šlager, na katerem je svoj politični obstoj stranka Levica gradila že deset let".

Ob tem je poudaril, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsekakor treba spremeniti, saj trenutno ni oblikovano na primeren način. "Neprimerno je, da neko življenjsko nujno storitev, denimo zdravilo za srce, financiramo v nekem odstotku iz obveznega, v manjšem pa iz dopolnilnega zavarovanja," je dejal Černač in dodal, da bi to moralo kriti obvezno zavarovanje.

Dodal je, da ob tem obstajajo tudi številne storitve, ki jih človek ne nujno potrebuje za preživetje. "Te pa so lahko deležne zavarovanja preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal in dodal, da to, kar je zdaj na mizi, ne prinaša tovrstnih rešitev. Ker je bil predlog vložen po rednem postopku, po Černačevem mnenju za njim ni "nobene resne namere, nobene premišljene politike".

NSi: To je le prelaganje "iz levega v desni žep"

V drugi opozicijski stranki NSi pa ocenjujejo, da predlagane spremembe ne ukinjajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga zgolj preoblikujejo. Potezo razumejo kot prelaganje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja "iz levega v desni žep". "Iz tega, da smo zdaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali po položnicah ali prek trajnika, ga bodo prenesli na to, da bo ta del avtomatsko odveden že od plače," je dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic.

Tudi v manjši opozicijski stranki tako dvomijo, da bo takšna rešitev pripomogla k dostopnejšemu javnemu zdravstvu, ki pa bi moralo biti po njihovem prepričanju cilj posameznih korakov v zdravstveni reformi. Po besedah poslanke Ive Dimic je bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga koalicijski partnerji tudi zapisali v koalicijsko pogodbo, le vprašanje časa. Pričakovali pa so, da bo vlada pripravila spremembe ZZZS-ja, kot je tudi napovedovala.

Za korigiranje zdajšnjih cen zdravstvenega zavarovanja bi lahko namreč vlada po njeni oceni uporabila tudi druge vzvode. Ob tem je še opozorila, da vlada daje dodaten denar v roke ZZZS-ja, ki ga je tudi sama že identificirala kot problem v slovenskem zdravstvu. "Že zdaj vemo, da je ZZZS praktično neučinkovit in enostavno moramo narediti korak naprej od planskega zdravstva za dostopnejše zdravstvo," je še poudarila Iva Dimic.

Iniciativa Glas ljudstva: Predlog ne naslavlja trenutnih nepravičnosti

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

V iniciativi Glas ljudstva jih veseli, da je vlada deloma slišala njihove pozive in predloge, da se ukine dopolnilno zavarovanje in "preneha polniti žepe zavarovalnic z našimi sredstvi za javno zdravstvo".

Ob tem opozarjajo, da predlagana novela v trenutni obliki ne naslavlja osnovne nepravičnosti sedanje ureditve, v kateri enak prispevek za vse bistveno bolj obremenjuje tiste z nižjimi prihodki. Za odpravo te nepravičnosti so, kot so spomnili, v iniciativi pripravili predloga novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ju že predstavili javnosti, predsedniku vlade in poslanskim skupinam.

Pričakujejo, da bodo v naslednjih dneh povabljeni k javni razpravi in sodelovanju pri podrobnejšem oblikovanju zakona. "V svojih predlogih za dopolnitev se bomo zavzemali, da se že v to začasno predlagano ureditev uvede proporcionalna plačila, ki edina lahko zagotovijo, da zaradi predlaganih sprememb ne bodo dodatno obremenjeni tisti, ki si dopolnilnega zavarovanja že zdaj sploh niso mogli privoščiti. To je bilo namreč že doslej prostovoljno zgolj po imenu, dejansko pa zaradi visokih doplačil nujno potrebno za vse uporabnike zdravstvenih storitev," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Pričakujemo, da bomo kot najbolj odločni zagovorniki pravic pacientov in zavarovancev dobili prostor za mizo in nam ne bo treba svojih predlogov komunicirati na ulici. Vsekakor je bil danes storjen šele prvi (nujno potrebni) korak k pravičnejši ureditvi javnega zdravstva po meri ljudi, ne zgolj elit in zdravstvenih dobičkarjev," so sporočili.

Inštitut 8. marec potezo pozdravlja, a pričakuje nadaljnje spremembe

V Inštitutu 8. marec medtem ocenjujejo, da je koalicija z vložitvijo predloga novele o zdravstvenem zavarovanju naredila pomemben korak k postopnemu ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potezo označujejo kot smiselno, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov in ker bo odstranila "60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic".

Sorodna novica Zavarovalno združenje in ZZZS ukinjanje dopolnilnega zavarovanja razumeta kot politično potezo

"Korak je logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do danes, komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravljajo milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške," so dodali v inštitutu.

Ob tem poudarjajo, da ne sme ostati zgolj pri prvem koraku. "Čeprav položnic ne bo več, temeljna nepravičnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ne bo ukinjena," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je treba odpraviti ureditev, pri kateri vsi prebivalci ne glede na dohodke za zdravstveno zavarovanje plačujejo enak znesek.

Vlada je obljubila, da bo nadaljnje spremembe izpeljala do konca leta 2024. "Če jih ne bo, smo na potezi mi – da zakon pripravimo in zanj zberemo podpise," so dodali v inštitutu.

Inštitut 1. oktober trdi, da bi njihov predlog prebivalcem prihranil 450 evrov

Na napovedane spremembe so se odzvali tudi v iniciativi Glas upokojencev in Inštitutu 1. oktober. Nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS-a ter trenutni predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je na novinarski konferenci dejal, da je največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda z vložitvijo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prehitela Inštitut 1. oktober, ki je svoj predlog zakon nameraval vložiti danes.

Tega so po Ruparjevih besedah v inštitutu veseli, saj naj bi jih prav oni s svojimi dejavnostmi spodbudili k hitrejšemu reševanju te problematike. Koaliciji so v inštitutu dali 50 dni, da svoj predlog novele zakona tudi sprejmejo, saj bodo v nasprotnem primeru upokojenci po Ruparjevih besedah pred državnim zborom in vladnim poslopjem protestirali dan in noč. "Upokojenci nimamo kaj izgubiti," je dejal in dodal, da "zafrkancije te vlade in njihovih igric ljudje ne bodo mogli več dolgo prenašati."

Medtem ko bosta ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in novela zakona po napovedih koalicije in vladne ekipe vsem, ki trenutno plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, prihranili 120 evrov letno, v iniciativi Glas upokojencev in Inštitutu 1. oktober menijo, da bi z njihovim zakonom prebivalcem prihranili kar 450 evrov letno. Kot je za Televizijo Slovenija poročal novinar Nejc Furlan, tega, kje bi dobili denar, Rupar ni točno pojasnil, saj iskanje finančnih virov po njegovem mnenju ni stvar inštituta. Dejal pa je, da bi denar lahko vzeli iz postavk, ki so zdaj namenjene za financiranje nevladnih organizacij, oskrbo beguncev in financiranje kulture.

Rupar zaradi izjav, da je predlog vložil SDS, napovedal kazensko ovadbo Goloba

V Inštitutu 1. oktober so napovedali tudi predlog spremembe zakona, ki ureja upokojensko delo. V inštitutu si želijo, da bi bili upokojenci izenačeni s prejemniki socialne pomoči, predlagajo pa, da bi upokojenci ob delu dobivali tudi polno pokojnino, in sicer ne glede na čas in vrsto dela, ki ga opravljajo. Ob tem so ministra za delo Luko Mesca pozvali, naj ministrstvo ne nadaljuje priprave sprememb zakona o osebni asistenci, po katerih bi bili do nje po njihovih navedbah upravičeni le invalidi, ki so družbeno aktivni. Po njihovem mnenju bi namreč takšne spremembe zakona 4000 invalidov pahnile v nemilost.

Sorodna novica Zdus in upokojenski sindikat pozivata vlado k izredni uskladitvi pokojnin

Rupar pa je napovedal tudi kazensko ovadbo in zasebno tožbo zoper premierja Roberta Goloba zaradi domnevne razžalitve in laži. Dejal je, da je Golob širil informacije o tem, da naj bi predlog zakona, ki ga je pripravil inštitut, vložil kar opozicijski SDS, kar pa Rupar odločno zanika. Ob tem je napovedal tudi četrti shod ljudske iniciative Glas upokojencev, ki bo v Ljubljani 3. maja.

Sočasno je potekala tiskovna konferenca Sindikata upokojencev in Zveze društev upokojencev. Po poročanju Televizije Slovenija je njihovo sporočajo drugačno, saj težav upokojencev ne želijo reševati "na ulicah in s populizmom, ampak v sistemu". Od vlade želijo 3,5-odstotno uskladitev pokojnin od 1. aprila dalje. Taka uskladitev bi bila vredna 198 milijonov evrov. Na odgovor vlade čakajo mesec dni.