Poslanec Levice Luka Mesec je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v povezavi s poskusi izigravanja delavskih pravic, pridobljenih na podlagi spremenjenega zakona o minimalni plači. Kot sporna je izpostavil priporočila Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki naj bi ublažila učinke uveljavitve sprememb zakona o minimalni plači, v katerih zbornica delodajalcem predlaga nabor mogočih ukrepov. Med drugim je predlagala znižanje dodatkov v kolektivnih pogajanjih in delodajalcem priporočila, naj dodatke vključijo v osnovne plače delavcev.

Vlada je v odgovoru na pobudo spomnila, da se v Sloveniji plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh svobodno dogovarjajo tudi o višini najnižjih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Zakon o minimalni plači pa na državni ravni določa višino minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo.

O priporočilih GZS-ja so zapisali, da zakon o delovnih razmerjih ne določa višine posameznih dodatkov k plači, ampak navaja, da se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

"Pri dodatkih gre za zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Te pravice pa so nato podrobneje opredeljene še v drugih aktih. Za njihove spremembe ali dopolnitve pa praviloma ni mogoč enostranski poseg delodajalca," so poudarili.

Vključitev nekaterih dodatkov v osnovno plačo

Morebitna vključitev nekaterih dodatkov v osnovno plačo je po navedbah vlade sicer mogoča, vendar mora biti vidna oziroma opredeljena in skladna z določili zakona in ustrezne kolektivne pogodbe, ki delodajalca neposredno zavezuje. Dodatna opredelitev dodatkov in določitev višine posameznih dodatkov sta predmet kolektivnega dogovarjanja, kjer delodajalci oziroma njihovi predstavniki sodelujejo s sindikati kot predstavniki delavcev.

V primeru dilem, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, mnenje stroke in praksa vrhovnega sodišča kažeta, da bi moral delodajalec zaradi načela enakosti kot merilo za določitev višine dodatka upoštevati višino, določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki bi ga zavezovala, ali v primerljivi kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. "Ker gre za zakonsko pravico, je pravica do dodatka seveda iztožljiva," so poudarili na vladi.

Dodali so, da bi bilo kakršno koli enostransko spreminjanje ureditve pravic delavcev v povezavi s spremembo opredelitve minimalne plače nezakonito. Spoštovanje zakonskih določil poostreno nadzira tudi inšpektorat za delo, so še spomnili.