Iz mediacijskega centra odvetniške akademije Odvetniške zbornice Slovenije so ob tem še dodali, da sta se vlada in Fides v mediacijskem postopku tudi dogovorila za strogo zaupnost razprav in informacij, deljenih med mediacijo. Po njihovih navedbah je dogovor "ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja in odprtega dialoga med stranmi, kar je temelj za uspešno rešitev spora". To pomeni, da do konca mediacije nobena stran z javnostjo ne bo delila vsebine mediacije in drugih "relevantnih informacij", so pojasnili.

Vlada se je v petek na dopisni seji seznanila z vsebino dogovora o mediaciji s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pred mediacijskim centrom odvetniške akademije odvetniške zbornice. Za podpis dogovora o mediaciji pa je pooblastila državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer ob sprejetju izhodišč za dosego sporazuma o poteku mediacije dejala, da vlada vztraja pri stališču, da finančnih učinkov ne sme biti pred 1. januarjem 2025, ob tem pa želijo, da v času trajanja mediacije zdravniki svoje delo opravljajo v polnem obsegu. Pozneje je dodatno pojasnila, da pri polnem obsegu dela ne gre za število opravljenih ur, ampak da se izvajajo vse zdravstvene storitve, ne samo nujne. V Fidesu pa so v preteklosti poudarili, da razloga za zamrznitev stavke v času mediacije ne vidijo.

Na ministrstvu za zdravje in v Fidesu so na vprašanje, ali zdravniška stavka še poteka, dejali, da ne bodo komentirali ne vsebine dogovora ne mediacije. Kot pa je bilo razumeti, stavka zdravnikov ni prekinjena.

Sorodna novica Peter Fazarinc: Zdravniki smo sodobni sužnji brez pravice do nedela

Pred sto dnevi je Fides napovedal stavko, ki ji še ni videti konca

Mineva stoti dan, odkar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko, ki so jo nato začeli 15. januarja. Gre za najdaljšo zdravniško stavko v Sloveniji doslej. Fides zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Medtem stavka traja in zdravniki opravljajo z zakonom in vladnim odlokom določene storitve, kar njihove stavkovne aktivnosti močno omejuje. Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Katja Arhar, je zdravniška stavka omejena tudi na primer v Belgiji, Estoniji, Grčiji ter na Češkem, Irskem in Madžarskem. V nasprotju s Francijo, Portugalsko in Nizozemsko. "Edina obveznost je izvajanje nujne medicinske pomoči. V službi so le tisti zdravniki, ki dežurajo, zato je tudi vpliv stavke večji," je pojasnil francoski zdravnik Jean-Paul Zerbib.

Zdravniki so lani več mesecev stavkali tudi na Portugalskem, tako da so izvajali stavkovne dneve. Odločilno za končanje stavke pa je bil umik soglasij za nadurno delo, pojasnjuje portugalski zdravnik Joao de Deus: "V več bolnišnicah so se urgentni oddelki zaprli in ljudje so se do urgence vozili tudi do 50 kilometrov daleč. Takrat je vlada uvidela, da se stavka ne more več nadaljevati in je s sindikati dosegla dogovor."

Ker zdravniške stavke za državo in njene prebivalce pomenijo veliko težavo, so v Evropi kratke ali pa strani hitro skleneta dogovor, po navadi še pred začetkom stavke. Tudi lani na Nizozemskem je bil dogovor sklenjen 24 ur po napovedi stavke in tožb, ki jih zdravnikom omogoča kolektivna pogodba. Poleg slovenskih si za boljše delovne razmere s stavkovnimi dnevi trenutno prizadevajo tudi nemški in britanski zdravniki, je še poročal Radio Slovenija.