Stisk rok med vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakobom Počivavškom in ministrom za javno upravo Francem Propsom. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Stisk rok med vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakobom Počivavškom in ministrom za javno upravo Francem Propsom. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Glede na sklenjen dogovor med vlado in delom sindikatov javnega sektorja se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v vrednosti 80 odstotkov inflacije v obdobju december 2022–december 2023. Ta je bila po podatkih Statističnega urada 4,2 odstotka, kar pomeni, da bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice višja za 3,36 odstotka. Regres za letni dopust bo izplačan s februarsko plačo, torej že marca, in ne šele junija. Poleg dogovora so podpisali tudi aneksa h kolektivnima pogodbama za javni sektor in negospodarske dejavnosti, s katerima se bo vsebina dogovora realizirala.

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je vodil pogajanja, ki so pripeljala do podpisanega dogovora, je poudaril, da gre za "pomembno etapo" v dogovorih med vlado in sindikati glede prenove plačnega sistema. Težje in še napornejše delo pa jih čaka v prihodnjih tednih in mesecih.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je izrazil zadovoljstvo, da so to zadevo "umaknili z mize" in se lahko posvetijo zahtevnejšim vprašanjem.

Boštjančič: Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem

Kdaj bodo na krovni ravni nadaljevali pogajanja o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, sicer še ni dogovorjeno. Pogajanja se bodo po Boštjančičevih napovedih nadaljevala v kratkem, ko bodo dokončno oblikovali pogajalske ekipe. Se je pa, kot je dejal, na vladni strani tudi v zadnjih dneh in tednih veliko dogajalo, da po začetku pogajanj ne bo "preveč prostega teka" in se bodo zelo hitro začeli konkretni pogovori.

Počivavšek je prepričan, da za veliko večino sindikatov velja, da so "v vsakem trenutku pripravljeni na nadaljevanje pogajanj" oziroma si želijo, da bi se ta v kar najkrajšem času nadaljevala. Glede na vse, "kar lahko spremljamo danes v javnem sektorju", pa je ocenil, da bo tako dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij kot tudi dogovor o celoviti plačni reformi treba doseči v kar najkrajšem mogočem času.

Minister za javno upravo Franc Props je soglašal, da jih v prihodnjih mesecih čaka intenzivno delo. Z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo pa po njegovih besedah vladna stran kaže, "da razume, da je zadovoljen zaposleni v javni upravi največja dodana vrednost tudi za celoten servis, ki ga javna uprava in država nudita državljanom". Konstruktivne pogovore pa pričakuje tudi v prihodnje.

Podpisan dogovor o delni uskladitvi plač

Del sindikatov podpisal, del pa ne

Po podatkih ministrstva za javno upravo je sicer dogovor danes podpisalo 23 od 46 sindikatov. Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor je podpisalo 23 od 45 sindikatov.

Kvorum za veljavnost je določen le pri aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor. Čeprav pogoj, da ga mora podpisati večina sindikatov, trenutno še ni izpolnjen, pa je pričakovati, da bo. Na ministrstvu so pojasnili, da je eden od sindikatov podpis napovedal za četrtek. Nekateri sindikati naj bi o pristopu k podpisu še odločali, denimo Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je v sredo z vladno pogajalsko skupino parafiral sporazum o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma, nekateri pa dogovora ne nameravajo podpisati.

Sorodna novica Dogovor parafiran – plače v javnem sektorju se bodo uskladile v višini 80 odstotkov inflacije

Tako so iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije že sporočili, da se članstvo v prvi vrsti ne strinja z v dogovoru zapisanim zamikom odprave nesorazmerij v osnovnih plačah z že dogovorjenega 1. januarja 2024 na poznejši datum. Zato se niso pripravljeni zavezati, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili stavkovnih dejavnosti v povezavi z vsebino predlaganega dogovora. "Sploh ob dejstvu, da vse do danes, kljub več obljubam, nismo deležni niti poštenega predloga odprave plačnih nesorazmerij," so dodali.

Ministra Props in Boštjančič sta v okviru izjave po podpisu odgovarjala tudi na vprašanje o zahtevah sodnikov. Boštjančič je ponovil, da je mogoč samo celovit dogovor in da se vseh nesorazmerij ne da odpraviti "čez noč, niti ne v enem mesecu". Osebno se strinja, da so dohodki sodne veje oblasti prenizki, po drugi strani pa verjame, da se tega vprašanja "ne rešuje na način, kot so se ga lotili". A vsak se pač odloča po svoje in ima svojo taktiko.

Zagotovil je, da se je vlada glede tega konsolidirala, pri čemer ne izključuje, da bo "kakšen moj kolega v vladi še zmeraj izletel s kakšnim stališčem, všečnim posameznim skupinam", a zagotavlja, da bo vlada pri pogajanjih tudi vnaprej enotna.

Minister Props pa je na novinarsko vprašanje o predlogu, da bi se morda ministri in poslanci odrekli 30 odstotkom svoje plače in skupaj s sodniki nato počakali na ureditev plač, dejal, da če bo s tem rešena težava znotraj javnega sektorja, sam osebno s tem nima težav.