Vlada se je odločila za to potezo, ker naj bi se Slovenija s tem izognila vračilu skoraj šestih milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga pred leti prejeli za gradnjo novega in obnovo starega potniškega terminala na Letališču Edvarda Rusjana. V skladu z zavezami bi se vračanju evropskih sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.

Državi se mudi, ker Družba za upravljanje investicij (DRI) nima licence za upravljanje letališč, zato bi ta postopek moral steči čim prej, svoje načrte pa so že predstavili predstavnikom sindikata zaposlenih na Aerodromu Maribor.

Takoj po kratkoročni ureditvi pa bo ministrstvo za infrastrukturo začelo iskati dolgoročno rešitev; to bo lahko koncesijsko razmerje z resnim partnerjem, ki bo izbran na razpisu, ali pa tudi prodaja letališča, če bi se tako odločila država.

Postopek prodaje pa bi moral potrditi tudi DZ, zato se ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek trenutno bolj realna možnost zdi iskanje koncesionarja. S prenosom upravljanja na DRI bo država nase prevzela tudi stroške upravljanja, ki naj bi letos dosegli približno 300.000 evrov, prihodnje leto pa 700.000 evrov.

Za nemoteno obratovanje potrebujejo sedanje zaposlene, saj bi ti morali že v naslednjih dneh zaradi enomesečnega odpovednega roka odpovedati delovna razmerja pri družbi v lasti SHS Aviation in se 15. julija prezaposliti na DRI-ju, v nasprotnem primeru pa bo letališče zaprto.

Iz lokalnega okolja so se v zadnjih dneh vrstili pozivi k ohranitvi letališča in nadaljevanju postopka sprememb državnega prostorskega načrta za letališko območje v občini Hoče - Slivnica. V tej občini želijo, da se najde kakršna koli rešitev, ki bi letališče ohranila pri življenju, v reševanje pa se želi dejavno vključiti tudi Štajerska gospodarska zbornica.

Družba Aerodrom Maribor je sicer državi predlagala, da bi po izteku odpovednega roka še naprej upravljali letališče, saj imajo za to vse potrebne licence in kadre, namesto sedanjega plačevanja najemnine, ki so jo bolj ali manj redno poravnavali, pa bi jim država do sprejema prostorskega načrta pokrivala izgubo.

Alternativna goriva v prometu

Vlada je potrdila akcijski program za alternativna goriva v prometu Akcijski program poleg strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji upošteva tudi ukrepe strategije razvoja prometa v Sloveniji do leta 2030. Pri pripravi akcijskega programa so upoštevali tudi ukrepe iz resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji, ki med drugim zahtevajo spodbujanje rabe ekoloških vozil in gradnjo omrežja za polnilne postaje.

"Akcijski program je zaradi izredno intenzivnih razvojnih sprememb na področju vozil na alternativna goriva in razvoja tehnologij pripravljen za triletno obdobje, za izvajanje ukrepov akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravita pregled izvedenih ukrepov in njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene razmere," je pojasnila vlada.

Slovenija se je v strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju odločila, da razvija tudi polnilno infrastrukturo za biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.

Novosti pri kaznovanju dijakov

Vlada je tudi potrdila predloga novel zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in ju poslala v sprejem DZ-ju.

Noveli izenačujeta obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov v srednjih šolah ter staršem polnoletnih dijakov dajeta pravico, da so seznanjeni s podatki o izobraževanju dijaka.

Ob začetku letošnjega šolskega leta sta se namreč začeli uporabljati noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki določata, da si lahko polnoletni dijaki med drugim sami opravičijo izostanek od pouka, starši pa za vpogled v njihove ocene potrebujejo njihovo soglasje.

Po nekaterih burnih razpravah na to temo, se je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zdaj odločilo, da bo omenjene novosti odpravilo. Predloga novel obeh zakonov tako polnoletne dijake pri opravičevanju izostanka od pouka zopet izenačujeta z mladoletnimi dijaki, kar pomeni, da se bodo srednje šole in njihovi starši lahko znova medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih.

Starši polnoletnih dijakov bodo od šole lahko tudi znova pridobivali osebne podatke, povezane z izobraževanjem dijaka. Slednje je po navedbah ministrstva pomembno zaradi izvrševanja zakonske dolžnosti staršev preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se ta izobražuje.

Noveli spreminjata tudi določbe o vzgojnih ukrepih in o razlogih za izključitev dijakov. Slednje določajo, da bodo starši polnoletnega dijaka lahko znova vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja.

Učitelju je tudi dana možnost, da dijaku prepove prisotnost pri določeni uri pouka v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. Po dosedanji ureditvi je namreč učitelj dijaku lahko prepovedal prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb.

Na predlog šol so na ministrstvu v predlagane spremembe obeh zakonov vključili tudi določbe, da lahko gimnazija dijaka izključi, če mu izreče peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu izreče četrti ukor.