Premier Janša je obiskal Velenje. Foto: Metka Pirc
Premier Janša je obiskal Velenje. Foto: Metka Pirc

Janša je sicer glede srečanja na Twitterju zapisal, da sta se z Dermolom pogovarjala o prestrukturiranju regije in pravičnem prehodu, infrastrukturnih in drugih projektih ter naložbah v Velenju ter širše v regiji.

"Vemo, pred kakšnimi izzivi je Velenje, zato sem vesel, da sem s predsednikom vlade opravil ta razgovor in da smo tudi iz lokalne skupnosti imeli možnost in priložnost, da smo zavzeli in povedali, kakšna so naša stališča, predvsem v sklopu prestrukturiranja in tudi drugih infrastrukturnih projektov. In kakšne so tudi zmožnosti tukaj na področju razvoja družbe in kakovosti bivanja," je po sestanku medijem dejal Dermol.

Vlada na obiski v savinjski regiji

V pogovoru je glede načrtovanega opuščanja premogovništva in prestrukturiranja regije izpostavil problematiko delovnih mest, letnice izstopa iz premoga in nadomestnega toplotnega vira. Prav tako je poudaril nacionalni interes glede energetske samooskrbe.

"In ravno v tej točki sem spoznal, da je pri predsedniku vlade neko razumevanje. Težko danes povemo, kakšna bo ta strategija, kakšna bo letnica, verjamem pa, da bodo naši argumenti v tem obziru tudi prevladali in da bodo vsi ti argumenti tudi upoštevani, ko se bodo sprejemale nadaljnje odločitve," je dejal Dermol.

Po županovih besedah je bilo glavno sporočilo predsednika vlade to, da se premier zaveda energetske samooskrbe, da je treba iskati nadomestne vire in da je težko čez noč nadomestiti energetski vir, ki zagotavlja več kot 30 odstotkov električne energije ter da je to resnično nacionalno vprašanje, ki ga bo treba rešiti. "Če bi imeli dovolj energetskih zmogljivosti, potem seveda tudi vprašanje izstopa iz premoga ne bi bilo tako zahtevno, kot je," je dodal Dermol, ki je sestanek označil kot koristen.

Hojs si je ogledal prizorišče nesreče na Okrešlju

Notranji minister Aleš Hojs si je na zahodu savinjske regije ogledal tudi prizorišče tragične nesreče, ki se je pred leti pripetila med usposabljanjem reševalcev na Okrešlju. V zvezi z obvladovanjem migracij je Hojs dejal, da so v sklepni fazi podpisa pogodbe za postavitev več deset novih kilometrov ograje na južni meji. Računa, da jih bodo začeli postavljati v dveh do treh tednih. Ob tem je dodal, da podatki obveščevalcev po njegovem sicer ne kažejo na večji migrantski val zaradi novonastalih razmer v Afganistanu.

To je po njegovih besedah tudi posledica tega, da so notranji ministri EU-ja sprejeli odločitev, da vrat niso na široko odprli, ampak bo Evropa pomagala le tistim, ki pomoč potrebujejo, torej ranljivim skupinam, ženskam in otrokom. Med drugim je Hojs dopoldne obiskal policijsko postajo v Šentjurju, popoldne pa bo obiskal še postaji v Laškem in Žalcu.

V Šentjurju si je ogledal lokacijo prihodnjega intervencijskega centra. Kot je povedal, mu je župan zagotovil, da lahko občina v dobrem letu izpelje postopke v zvezi s spremembami občinskega prostorskega načrta. Lokacija je po njegovi oceni zelo dobra.

Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc
Foto: Radio Slovenija/Metka Pirc

Počivalšek predstavil načrt za okrevanje

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v okviru vladnega obiska savinjske regije v Šmarju pri Jelšah predstavil načrt za okrevanje in odpornost, iz katerega bo gospodarsko ministrstvo prejelo 427 milijonov evrov, denar pa bo šel za spodbujanje podjetništva.

Minister Počivalšek je povedal, da naj bi program zajel 12 ukrepov. Med drugim je tako predvideno, da bo za zagotavljanje začetnih naložb na obmejnih problemskih območjih do leta 2026 zagotovljenih 50 milijonov evrov.

Gospodarsko ministrstvo bo nadaljevalo tudi z zagonom podjetij, zagotovilo bo posebna mikroposojila, Slovenski podjetniški sklad naj bi zagotovil jamstva za zavarovanje bančnih posojil, krepili bodo socialno podjetništvo in zadružništvo, izvajale se bodo regijske štipendijske sheme, zagotovili bodo podporna okolja za podjetništvo, razvijali pa bi tudi turistično infrastrukturo za turistične namestitve višje kakovosti.

Počivalšek tudi meni, da bo finančna pomoč s tega naslova obmejnim občinam široka in izdatna. Po Počivalškovih besedah je v savinjski regiji devet obmejnih občin, ki spadajo na obmejna problemska območja. V regiji je za okoli 800 milijonov evrov tujih naložb, medtem ko jih je v celotni državi za 16 milijard evrov.

Problematično onesnaženje celjske kotline

Okoljski minister Andrej Vizjak pa je obiskal Celje, ki ima težave problematiko onesnaženja. Sanirajo več območij, tri milijone namenjajo za sanacijo otroških igrišč ob vrtcih, pridobili so gradbeno dovoljenje za odpadke ob železnici, nad sanacijo zaprte deponije odpadkov v Bukovžlaku bdi Evropska komisija.

"Pa Stara Cinkarna, ta je pa za prihodnost, zdaj že investiramo v pripravo dokumentacije, tudi z mestno občino Celje se moramo dogovoriti oz. opredeliti namembnost te velike površine v prihodnje, da temu prilagodimo tudi sanacijo," je dejal Vizjak. Rešitve so iskali tudi za nasprotujoča si mnenja o nizu načrtovanih zadrževalnikov v okviru protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje.

"Mi zdaj računamo, da bo ta projekt vreden okoli 100 milijonov, ampak smo v začetni fazi, do cene bomo natančneje prišli čez leto, leto in pol," je dejal direktor direkcije za vode Borut Kramer.

Vrtovec: Konec uporabe premoga v energetiki leta 2033

Težave kmetov tudi v Savinjski dolini

Kmetijski minister Jože Podgoršek je ob obisku Savinjske doline poudaril tudi pomen sodelovanja kmetij in zadrug pri reševanju težav, s katerimi se kmetje trenutno spopadajo na trgu. Kmetje po vsej Sloveniji, tudi v tej regiji, se namreč spopadajo s težavo nizkih odkupnih cen in višanja cen vhodnih surovin. Pri teh težavah je svoj pečat pustila tudi epidemija covida-19 in ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa.

Ministrstvo skupaj z zadrugami tako že išče rešitve, kako povezati kmete, kako povečati njihovo pogajalsko moč, da bodo lahko na trgu dosegli želene učinke, je pojasnil.

Glede neposrednih plačil je minister pojasnil, da kmetije vsako pomlad uspešno oddajo te vloge in tako dobijo določeno mero dohodkovne stabilnosti. Bistveno večji problem pa je po Podgorškovi oceni t. i. steber programa razvoja podeželja, kjer je uspešnost vseh prijaviteljev bistveno manjša.

Med drugim zato načrtujejo spremembo izvajanja novega programskega obdobja na način, da bo verjetno razpisov manj, tisti, ki bodo izvedeni, pa bodo posledično finančno bogatejši. Tako bo večja verjetnost, da bodo prijavitelji lažje prišli do teh sredstev.

Podgoršek je sicer obiskal tudi Mlekarno Celeia in opozoril, da je mlečni je na preizkušnji, saj cene mleka pri kmetiji ne sledijo cenam repromaterialov, zaradi česar se ekonomičnost za kmetijska gospodarstva poslabšuje. Prav tako je zaradi rasti cen energentov in embalaže pred izzivi živilskopredelovalni sektor.

Poklukar v Psihiatrični bolnišnici Vojnik o gradnji dodatnih prostorov

Minister za zdravje Janez Poklukar je v sklopu obiska obiskal tudi Psihiatrično bolnišnico Vojnik, kjer so mu med drugim izrazili željo po novogradnji, s katero bi rešili večino prostorskih težav, zagotovila pa bi tudi nove prostore za ambulante in lekarno. Prostorske težave so sicer povezane z vedno bolj aktualno problematiko psihogeriatrije in intenzivnih oddelkov.

Direktor bolnišnice Marjan Javornik je ob tem dejal, da so v pogovorih izpostavili tudi prestrukturiranje njihovega letošnjega programa, saj zaradi specifičnih razmer z epidemijo ne uspejo izvesti celotnega programa akutne bolnišnične obravnave, medtem ko ga bodo na psihiogeriatriji in skupnostni obravnavi lahko celo presegli.

Poklukar je izrazil upanje, da bo že zvečer lahko potrdil danes obravnavan predlog zakona o zagotavljanju investicij v slovenskem zdravstvu za obdobje do leta 2031, ki temu projektu daje dodatno upanje in verjetnost realizacije. Z vodstvom bolnišnice pa je govoril tudi o pomanjkanju kadra, zlasti med zdravniki psihiatrične stroke.

Obisk Janša sklenil s pogovorom s celjskim županom

Po obisku predsednika vlade na celjski škofiji, kjer se je srečal s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem in kjer so spregovorili o delovanju celjske Karitas, o ranljivih skupinah, nujnosti ureditve spominskega parka Teharje in ohranjanju sakralne kulturne dediščine kot dela slovenske identitete, se je predsednik vlade ustavil še v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, ki letos praznuje 170-letnico delovanja.

Janša se je srečal tudi s celjskim županom Bojanom Šrotom. V pogovorih sta sogovornika spregovorila o okoljsko pomembni temi, sanaciji starih industrijskih bremen v Celjski kotlini. Prav tako sta nekaj časa namenila vprašanju povprečnin za občine, tema pogovorov pa so bile tudi epidemične razmere, stanje v zdravstvu in vprašanja dolgotrajne oskrbe.
Vlada je svoj obisk sklenila na celjskem sejmišču z večerno javno tribuno o razvojnih vprašanjih regije.

Tretja največja regija

Po velikosti je savinjska regija tretja največja med 12 slovenskimi regijami; razteza se na 2301 kvadratnem kilometru, kar predstavlja 11,4 odstotka površine Slovenije. V regiji živi 253.845 prebivalcev oz. 12,4 odstotka slovenskega prebivalstva. Vanjo je vključenih 31 občin.

Kot v brošuri ob obisku med drugim izpostavljajo na vladi, se v savinjski regiji trenutno izvaja 181 projektov, od tega 137 v okviru naložbe za rast in delovna mesta v skupni vrednosti 415 milijonov evrov in 44 projektov v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja v skupni vrednosti dobrih pet milijonov evrov. Do konca avgusta letos so upravičencem v okviru naložb za rast in delovna mesta izplačali 268 milijonov evrov.

Savinjska regija je lani in letos prejela 366 milijonov evrov državnih pomoči, od tega za odpravo posledic epidemije 257 milijonov evrov. Pomoč za odpravo posledic covida-19 pa je prejelo 12.461 podjetij in samostojnih podjetnikov ter 3221 kmetijskih gospodarstev.