Finančni minister Klemen Boštjančič. Foto: Vlada RS/posnetek zaslona
Finančni minister Klemen Boštjančič. Foto: Vlada RS/posnetek zaslona
Sorodna novica Poslanci potrdili rebalans proračuna z najvišjo porabo doslej

Medtem ko je DZ danes (sreda) sprejel spremembe proračuna za letos, vlada pripravlja predloge proračunov s spremljajočimi dokumenti za prihodnji dve leti.

Priprave izrazito zaznamujejo aktualno dogajanje v Ukrajini, energetska kriza pocovidno obdobje, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Zato so med pisanjem proračunskih dokumentov sledili cilju zagotoviti blaginjo državljanov, ustreznega okolja za okrevanje gospodarstva, zelenega in trajnostnega prehoda. V ospredju proračunov bodo projekti, podprti s proračunskimi viri iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih bo sprejel državni zbor z interventnimi zakoni, je dejal Boštjančič.

Spremembe odloka o okvirih za pripravo proračunov se nanašajo na leti 2023 in 2024. Zgornjo mejo izdatkov sektorja država v letu 2023 dvigajo na 30,1 milijarde evrov, v letu 2025 pa na 29,6 milijarde evrov.

Evropska komisija je potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil, je poudaril finančni minister.

Vlada v letu 2023 načrtuje 13,4 milijarde evrov prihodkov in 16,7 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo znašal 3,3 milijarde evrov, 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2024 načrtuje 13,8 milijarde evrov prihodkov, 15,5 milijarde evrov odhodkov in 2,6-odstotni proračunski primanjkljaj (1,7 milijarde evrov).

Pomembno je, da bo primanjkljaj leta 2024 nižji kot leto poprej, je pa to odvisno od nadaljnjega razvoja energetske krize, je dejal Boštjančič.

Sorodna novica Združenje občin: Boštjančič je govoril o možnostih, ki kršijo zakonodajo

Spor z občinami zaradi povprečnine

Povprečnina za prihodnji dve leti je določena na 667 evrov, kar je 22 evrov več kot letos. Višina je skladna z zakonsko osnovo in vključuje predviden dvig plač javnih uslužbencev, če bo dogovor s sindikati dosežen, je zatrdil Boštjančič. Višja so tudi razvojna sredstva, ki jih na podlagi povprečnine občine prejemajo iz proračuna. "Čeprav občine niso zadovoljne, smo jim šli naproti," je izjavil minister in dodal, da so pri zvišanju morali iskati ravnotežje med zmožnostmi in vsemi nujnimi ukrepi.

Občine so sicer z zadnjih pogajanj o povprečnini odkorakale in ministra obtožile, da jim je med drugim predlagal ukrepe, ki niso zakoniti, zahtevajo pa občutno debelejšo povprečnino.

Letni dodatek za upokojence

Letni dodatek za upokojence bo prihodnje leto imel različne vrednosti.

Za prejemnike pokojnin do zneska 600 evrov bo dodatek znašal 455 evrov.

Za prejemnike pokojnin od 600 evrov do 1120 evrov bo dodatek izračunan po posebni formuli.

Za prejemnike pokojnin nad 1120 evrov bo dodatek znašal 145 evrov.

Država veča porabo v kriznih razmerah

Spremembe pri SDH-ju in DUTB-ju

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vlada je potrdila predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). S predlaganimi rešitvami se bo zagotovil nemoten prenos in upravljanje premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je na konferenci povedal Boštjančič.

Predvideno je tudi, da se bo pod okrilje SDH-ja v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum, in sicer "z namenom upravljanja družbe v času energetske krize", je dejal. Eles ima po navedbah letnega poročila Taluma za lani v lasti nekaj več kot 86-odstotni delež te družbe.

Poleg tega se bo z novelo v sistem korporativnega upravljanja SDH-ja vrnilo upravljanje družb DRI, Slovenski državni gozdovi in Holding Kobilarna Lipica. Minister je zagotovil, da bodo s prenosom upravljavskih funkcij na SDH še vedno sledili vsem strateškim, gospodarskim, okoljskim in socialnim ciljem, ki so za te družbe določeni s področno zakonodajo, ter da bo okrepljena neodvisnost in strokovnost korporativnega upravljanja teh družb.

Z novelo naj bi tudi uveljavili bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, jasneje opredelili kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH-ja, s poudarkom na strokovnosti in kompetencah. Dopolnjene bodo tudi določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti, je zatrdil minister.