Na vrhovnem sodišču so se odzvali na dileme staršev, ki ne živijo skupaj, glede stikov z otroki. Spomnili so, da so ti stiki praviloma urejeni tako, da potekajo neposredno, pogosto tudi z prenočitvami in ob koncu tedna.

Nastale razmere zaradi epidemije pa pri starših, ki živijo ločeno, in njihovih otrocih povzročajo hude stiske, velikokrat tudi želijo, da bi bili neposredni stiki s staršem, pri katerem otrok ne živi, za čas epidemije popolnoma preprečeni. Na sodišču menijo, da za takšen ukrep, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih tveganih okoliščin, ki jih uvrščajo v posebej ranljivo skupino, praviloma ni razlogov.

Sorodna novica Težave s stiki v ločenih družinah med epidemijo zasuvajo sodišča

V otrokovo občino starši lahko gredo

Opozorili so še, da je izvajanje stikov med starši in otroki, ki ne živijo v isti občini, mogoče, saj se po objavljenem stališču ministrstva za notranje zadeve ukrep prepovedi gibanja zunaj stalnega ali začasnega prebivališča ne nanaša na vzdrževanje stikov med starši in otroki, ki so urejeni s sodno poravnavo ali sodno odločbo.

Že prejšnji teden se je glede istega vprašanja oglasil varuh človekovih pravic. "Ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah," je opozoril.

Težava so stiki pod nadzorom

Drugače je s stiki pod nadzorom, ki se izvajajo na pristojnih centrih za socialno delo, ti pa imajo med epidemijo novega koronavirusa neposredne stike s strankami le v nujnih primerih. V takih primerih bo moralo sodišče ob daljšem trajanju poiskati drugačno rešitev, menijo na vrhovnem sodišču.

V največjo korist otrok bi bilo, če bi starši ob upoštevanju vseh sprejetih državnih ukrepov za zaščito ranljivih skupin sami oblikovali začasni dogovor o načinu izvajanja stikov. Sodišče bi odločalo, le če se starši ne morejo sporazumeti, so še zapisali.