Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora obdržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.

Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo. A kot je tokrat dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem znova odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.

Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, ki jo je podprlo 48 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS-a in NSi-ja, se pri gotovinskem poslovanju znova uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu.

Sorodna novica Bodo trgovci spet primorani obvezno izročati račune?

Glede oblike izročenega računa je v noveli zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska. "Tehnologija nam omogoča že marsikaj, račune je mogoče sprejeti prek mobilnih aplikacij, po elektronski pošti, pa tudi kako drugače," je dopoldne dejal Božič.

Ureditev, ko vročanje računov ni obvezno, po Božičevih besedah odpira prostor za sivo ekonomijo.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga obdržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Znesek globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določen pri 40 evrov. "Toda ta ukrep je namenjen le ozaveščanju," je zatrdil Božič. Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji niso kaznovali nobene fizične osebe iz tega razloga.

Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.

Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali vladi, da se bo s tem zmanjšal obseg sive ekonomije. Drugačnega mnenja so bili poslanci opozicije, ki se jim ponovna obveznost izročanja računa kupcu ne zdi potrebna, saj se je lani priliv davkov v proračun kljub temu povečal.

Poslanska razprava

Ukrep prejšnje vlade je omogočil razmah sive ekonomije, zaradi česar se je v državni proračun steklo manj davkov, je v razpravi opozoril Bojan Čebela (Svoboda). Matej T. Vatovec (Levica) jo je podprl z besedami, da popravlja veliko napako prejšnje koalicije in kupcem vrača določeno mero zaščite pri poslovanju s storitvami ali z blagom, Soniboj Knežak (SD) pa je menil, da se mora kupec sam odločiti, ali bo račun shranil ali zavrgel.

V opoziciji so spremembam nasprotovali. "Obstoječa ureditev ni prinesla nobenih negativnih učinkov," je dejal Aleksander Reberšek (NSi) in menil, da gre še za enega od zakonov, ki so usmerjeni proti rešitvam prejšnje vlade zgolj zato, ker jih je predlagala prejšnja vlada. "Vlada želi pod krinko preprečevanja sive ekonomije znova vzpostaviti represijo nad kupci," pa je dejal Jožef Lenart (SDS). Trditev, da se bo tako pobralo več davkov, se mu ne zdi primerna, saj so bili ti prilivi ob trenutni ureditvi lani rekordno visoki. Zdajšnja ureditev je skladna s pravom Evropske unije in se je v praksi izkazala kot dobra, je opomnil.

Reberšek je spomnil, da so v času prejšnje koalicije obveznost izdajanja tiskanih računov odpravili z namenom spodbujanja brezpapirnega poslovanja. Zato se mu zdi pomembno tudi vprašanje, kakšne bodo posledice sprejema predlaganih sprememb zakona za stroške gospodarstva.

Razširjen nabor izvajalcev odvoza pokvarjenih vozil

Sorodna novica DZ uzakonil pravico istospolnih partnerjev do posvojitve otrok
Sorodna novica Dars: Sprememba odvoza pokvarjenih vozil z avtocest namenjena predvsem vzdrževanju reda

DZ je sprejel novelo zakona o cestah, s katero se znova uvaja ureditev odvoza poškodovanih ali pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah, kot je veljala pred zadnjimi spremembami zakona lani jeseni. Da lahko to storitev opravljajo le izbrani izvajalci, bo torej znova veljalo le za tovorna vozila.

V starem zakonu o cestah, ki ga je DZ potrdil na začetku oktobra lani, se je določba, da lahko odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah ali hitrih cestah opravljajo le na javnem razpisu izbrani izvajalci, razširila z vozil z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov tudi na vozila pod to mejo.

To je povzročilo negativen odziv v javnosti, državni svet pa je na zakon izglasoval odložilni veto in DZ ga je znova potrdil po tem, ko je takratna državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek obljubila, da bodo sporno določbo, ki je bila v zakon zapisana s sprejemom dopolnila, ki predhodno ni bilo usklajeno z ministrstvom, odpravili.

Z danes (četrtek) sprejeto novelo zakona se tako posebna ureditev odvoza vozil na avtocestah in hitrih cestah, ko to storitev opravljajo le izvajalci, ki jih določi Dars, znova določa le za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kilogramov. Izvajalca bo lahko določila tudi policija sama, če bo šlo za zaseženo vozilo.

V vseh poslanskih skupinah so predlog novele zakona podprli. Predlagane spremembe podpirajo tako strokovna javnost kot zavarovalnice, je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Miha Lamut (Svoboda) pa je dodal, da vlada z novelo zakona izpolnjuje dane obljube. Za je glasovalo 75 poslancev, eden je bil proti.

Brezplačno kosilo gre v drugo obravnavo

Sorodna novica Predlog za brezplačno kosilo za vse učence ima podporo. Minister Felda: V praksi še ni izvedljiv.

DZ je z 51 glasovi za in nobenim proti odločil, da je predlog novele zakona o šolski prehrani primeren za nadaljnjo obravnavo. Z 49 glasovi za in petimi proti pa so kot primernega za nadaljnjo obravnavo ocenili tudi predlog sprememb zakona o osnovni šoli. Predloga je v DZ vložilo 5000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec.
Predlagatelji želijo s predlogoma uzakoniti brezplačno kosilo za vse učence. Izdatki proračuna bi se po izračunih obeh predlogov povečali za 77 milijonov evrov.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde na ministrstvu načeloma podpirajo namen predlagatelja v povezavi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence. Opozoril pa je, da je spremembe treba vpeljevati postopoma, saj nimajo vse šole ustreznih kadrovskih, prostorskih in organizacijskih zmožnosti.

Vnos evropske ureditve v slovensko zakonodajo

DZ je sprejel noveli zakonov o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo ter o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Gre za tehnična zakona, s katerima se v slovenski pravni red vnašata uredbi EU-ja. Blago z dvojno rabo so predmeti, ki se uporabljajo za različne civilne namene, lahko pa tudi za obrambne in obveščevalne namene ter namene kazenskega pregona.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Spremembe pri upravnem sporu

DZ je predlog novele zakona o upravnem sporu, ki je v prvi obravnavi, s 53 glasovi za in nobenim proti ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. V predlogu, ki ga je v DZ vložila vlada, so rešitve za povečanje učinkovitosti postopkov v upravnem sporu in skrajšanje časa odločanja.

Glavna rešitev predloga se nanaša na spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Tako bi večino zadev, ki so praviloma enostavnejše, reševal sodnik posameznik, kar bi omogočilo hitrejše reševanje zadev in boljše obvladovanje pripada. Pomembnejše in pravno zahtevnejše zadeve pa bi še vedno obravnaval senat, je v predstavitvi predloga povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Spremembe so predvidene tudi na vrhovnem sodišču, ko bo to odločalo o pritožbah. Tudi tam se namreč uvaja sojenje po sodniku posamezniku, ki bo o sporu odločal, če je že na prvi stopnji o njem odločal en sodnik. V primeru, da je na prvi stopnji v upravnem sporu odločal senat, pa bo tričlanski senat odločal tudi na vrhovnem sodišču.

Predlog vsebuje tudi procesne rešitve, ki bodo sodišču omogočile, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja. Med drugim uvaja možnost, da sodišče stranki odredi omejitev števila in obsega vlog.

Razprava o dostopnosti CSD-jev za invalide

Že na začetku seje se je zapletlo pri obravnavi posebnega poročila varuha človekovih pravic o dostopnosti centrov za socialno delo invalidom. Po opozorilu vodje poslanske skupine NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja bi morali biti po poslovniku pri obravnavi posebnega priporočila v državnem zboru prisotni ministri, katerih področja delovanja poročilo obravnava. Ker na seji ni bilo nobenega od članov vlade, je predlagal prekinitev seje do zagotovitve prisotnosti pristojnega ministra, čemur je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič ugodila. Seja se je nadaljevala po polurni prekinitvi, ko se je poslancem na seji pridružil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Za razpravo so bile predvidene tri ure.

7. redna seja Državnega zbora, 2. del