Če postopki ne bodo tekli gladko, omenjajo možnost novelacije. Državo bi lahko odškodnine po ocenah stale do 45 milijonov evrov.

Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 je minimalno zadoščenje za tiste, ki so jim bile krivice storjene, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

"Verjamemo, da jim ugleda, denarja in možnosti poslovnega delovanja po toliko letih ne moremo povrniti, naš cilj pa je bil, da se škoda vsaj ne bi povzročala naprej," je dejal Kovšca in ocenil, da je uspeh polovičen - DZ ga je namreč z dopolnili precej spremenil. Kovšca pravi, da je pot do poprave krivic še dolga, da pa so vsaj odprli možnost za začetek popravljanja teh krivic.

Kako bodo ti postopki tekli, bo pokazal čas; če bo treba, se lahko z novelacijo zakona ovire odpravijo, je dodal državni svetnik in eden od izvršnih direktorjev Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, ki je sodeloval pri pripravi predloga zakona. Zadovoljen je s podporo v DZ - za zakon je glasovalo 52 poslancev.

"Po več kot 20 letih terorja nad podjetniki smo prišli do neke rešitve," pa je sprejem zakona v imenu oškodovancev in Zavoda za zaščito podjetništva pospremil Janez Mohorič. Ocenil je, da je ena tretjina tistih, katerih podjetja so bila izbrisana, potegnila najkrajšo: "Tem ljudem so pobrali vse - plače, pokojnine, hiše, avtomobile ..."

Država je na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij, uveljavljenega leta 1999, iz sodnega registra izbrisala več kot 10.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za nedelujoča, hkrati pa je zakon obveznosti družb prenesel na njihove družbenike, ki so morali dolgove odplačevati z osebnim premoženjem.

Mohorič pravi, da je zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993 natančno določal, kaj storiti, če so podjetja insolventna, neaktivna ... Takratna agencija za plačilni promet je bila z letom 1995 dolžna sodišča obveščati, da je posamezna družba neaktivna, ne posluje oz. je insolventna, sodišče pa bi moralo izvesti ustrezne postopke. "Po naših podatkih na ta način ni bila do sprejetja zakona o finančnem poslovanju likvidirana oz. zaprta nobena družba," je dejal Mohorič.

Dodal je, da so imela izbrisana podjetja transakcije še en mesec prej, preden so jih izbrisali zaradi neposlovanja. Priznava, da je bilo ogromno družb, ki niso ne poslovale niti niso imele premoženja. "To bi razumeli. Zakaj pa je sistem vse družbe enačil - tistega, ki je imel 400 zaposlenih, in tistega, ki nikoli ni posloval in ni imel nobenega zaposlenega - ne vemo. Vse so zmetali v en koš," je poudaril Mohorič.

Kovšca je dodal, da je zato, ker agencija za plačilni promet in sodišča niso opravili svojega dela, prišlo do t. i. dolžniških vlakcev - eno večje podjetje je bilo npr. dolžno manjšim izvajalcem, ti so bili običajno dolžni državi in svojim delavcem - in grozilo je, da bo prišlo do kolapsa gospodarstva. "Namesto da bi sodiščem naložili, da opravijo stečaje in ugotovijo, kdo je insolventen in zakaj, so ubrali politično bližnjico in na predlog gospe (Nine) Plavšak v DZ sprejeli zakon, s katerim so vse tiste, ki so bili insolventni dlje časa ali niso imeli prilivov in odlivov na svojih transakcijskih računih, izbrisali," je strnil Kovšca.

Dovolil si je špekulacijo, kot je dejal, da so nekateri vedeli, da bo zakon sprejet, nekateri pa ne in so se "zbudili v trenutku, ko njihove terjatve do drugih ne obstajajo več, njihovi dolgovi do drugih pa so se prenesli določbam korporativnega prava navkljub na njihovo osebno premoženje".

Koliko bi lahko bilo vloženih zahtevkov, težko ocenjujejo. Po nekaterih ocenah bi lahko bilo zahtevkov do okoli 1000 ali 1500, znesek odškodnine pa do 45 milijonov evrov. Ocenjeni strošek po prvotnem predlogu zakona - ki ga je DZ z dopolnili korenito spremenil - je bil do 400 milijonov evrov.

Zakon bo začel veljati 15. decembra, zahtevo za povračilo škode pa bo mogoče vložiti v treh letih.

Upravičenci so družbeniki ali delničarji, na katere so v omenjenem obdobju na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala. Pri tem bodo morali med drugim izkazati, da so v predpisanem roku izvedli v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti ter izbrisa družbe in prehoda obveznosti niso mogli preprečiti ali da na poslovanje družbe niso mogli vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov niso uveljavljali oz. so neuspešno uveljavljali v predhodnih postopkih.

Upravičenci bodo postopek po tem zakonu lahko začeli z vložitvijo predloga za poravnavo pri državnem odvetništvu. To se bo moralo do predloga opredeliti najkasneje v treh mesecih. Odškodnina bo lahko znašala do 60 odstotkov ugotovljene višine škode, razen v primerih, ko je bila za poplačilo obveznosti prodana hiša ali stanovanje, v kateri je upravičenec prebival - v teh primerih bo upravičen do 100 odstotkov vrednosti nepremičnine.