V Združenju Frank so zadovoljni, bančniki na drugi strani pa ogorčeni. Foto: BoBo
V Združenju Frank so zadovoljni, bančniki na drugi strani pa ogorčeni. Foto: BoBo

Podporo predlogu zakona glede posojil v frankih so napovedali v SDS-u, SNS-u, Levici in SD-ju, odrekli pa so mu jo v SAB-u. V poslanskih skupinah NSi, DeSUS in LMŠ niso enotnega mnenja in bodo glasovali različno.

"Predlog ni v neskladju z ustavo ali evropskim pravnim redom. Reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo posojilojemalci," je v DZ-ju na seji povzel Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.

"Gre za ohranjanje obstoječih posojilnih pogodb in možnost poplačila posojil. S tem bodo banke ustvarile normalne dobičke, posojilojemalci pa ohranili svojo kreditno sposobnost," je v imenu predlagatelja poudaril Kovšca. Kot je še ocenil, je predlog "posledica vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti na poravnavo s posojilojemalci".

S povedanim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ. "Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS-a je dodal, da ima "raje ljudi kot banke" in da je "nedopustno, da so banke kovale blazne dobičke na ramenih posojilojemalcev". Napovedal je, da bodo v SNS-u predlog soglasno podprli.

"Ljudje, gre za 32.000 gospodinjstev, niso bili špekulanti, pač pa so potrebovali streho nad glavo," je poudaril Luka Mesec iz Levice. Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti. Predlog pomeni sorazmeren poseg za ponovno vzpostavitev zaupanja in poštenih posojilnih odnosov," pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.

Tudi po mnenju Roberta Pavšiča iz LMŠ-ja "banke ne bodo na izgubi, le manj bodo zaslužile". Ker pa imajo v LMŠ-ju deljena mnenja, bo temu sledilo tudi glasovanje, je povedal. Podobno sta dejala Jožef Horvat iz NSi-ja in Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS. "Ko tehtamo vse vidike, pridemo do različnih zaključkov, zato bodo glasovi različni," je opisal Horvat, Polnar pa je pojasnil, da je odločilno vprašanje, ali so bila kreditojemalcem poznana vsa pomembna dejstva za sklenitev pravnega posla, o čemer imajo v poslanski skupini zelo raznolika mnenja.

V SAB-u po navedbah Marka Bandellija menijo, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Spomnil je, da so bila posojila v frankih bistveno ugodnejša in odobrena tudi tistim, ki jih v evrih ne bi dobili. "Zakon resno posega v zaupanje v pravno državo in krši ustavo," je dejal in menil, da bi se iste zahteve lahko pojavile, če bo poskočila obrestna mera pri evrskih posojilih, danih po variabilni obrestni meri.

Ustavno sodišče razveljavilo sodbi glede posojil v frankih

Vlada nasprotuje zakonu

Tudi vlada predlogu nasprotuje. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Lautar, vlada ne more soglašati s posplošenimi navedbami predlagatelja, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse posojilojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in posojilojemalci, vlada pa po njenih besedah opozarja na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.

Po predlogu bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v posojilne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi se valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h posojilnim pogodbam, tudi za medtem že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.

Valutna kapica

DZ bo v sredo odločal o predlogu dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka posojila odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja posojila, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja posojila. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS-a, NSi-ja in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.

V razpravi je Dušan Verbič iz Konkretno poudaril opozorila zakonodajnopravne službe DZ-ja, ki opozarja, da se s takim zakonom retroaktivno posega v civilna obligacijska razmerja, ustava pa določa prepoved tovrstnih povratne veljavne pravne ureditve. Glede predlaganega dopolnila pa je povedal, da se želi uzakoniti neko pravico, ki jo posameznik že lahko uporabi, vendar mora biti on tisti, ki to določbo izpolnjuje in zahteva.

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja v DZ-ju

Združenje Frank: Banke so zavajale

V Združenju Frank so zadovoljni, ker jim je politika po dolgih letih prepričevanja vendarle prisluhnila, bankirji v največjih bankah v državi pa predlog zakona enotno in odločno obsojajo, češ, da je zakon škodljiv, neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen in v praksi povsem neizvedljiv.

V Združenju frank, kjer se zavzemajo za interese posojilojemalcev v frankih, živih posojil je le še 6 tisoč, ostala so plačana ali spremenjena v evrska, so ob obravnavi zakona v državnem zboru zadovoljni, je za radio Prvi poročala Urška Jereb. "Občutek je takšen, da je politika končno spregledala zavajanje bank, kot so zavajali na začetku nas, da smo vzeli ta posojila, so zdaj poskušali vplivati na politiko, tudi na sodstvo," je povedal predsednik združenja Matjaž Sušnik.

Sorodna novica Bankirji znova opozarjajo, da je zakon glede posojil v frankih škodljiv

Brodnjak: Vodstvom bank in sodiščem se očitno ne zaupa

Bankirji so nad obravnavo v državnem zboru ogorčeni, prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak: "Zakaj državni zbor kar ne prepove poslovno bančništvo v Sloveniji in se bodo odločitve o posojilih sprejemale kar v kabinetih Banke Slovenije ali pa kar na sejah DZ-ja? Striktno nadziranim in reguliranim vodstvom bank se očitno ne zaupa, zdaj pa očitno tudi sodiščem ne več, kot kaže".

Edina prava pot za rešitev morebitnih težav posojilojemalcev s posojili v frankih ni sistemska, ampak kot pravi glavna izvršna direktorica SKB-ja banke Anita Stojčevska, je to dogovor ena na ena. "V dogovoru s stranko in ne s tovrstnim zakonom, o katerem se zdaj presoja v parlamentu," je dejala.

Predsednica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo pa je dejala: "V vsakem normalnem pravnem redu velja, da se pogodbeni spori presojajo na sodiščih, ne pa z zakonodajnimi posegi, sploh pa ne za nazaj".

Gospodinjstva so imela konec minulega leta prek 10 milijard evrskih evrov posojil, posojil v frankih je bilo za manj kot 300 milijonov evrov, kar kaže, da je večina svoje obveznosti že odplačala oziroma jih konvertirala v evrska. O današnji zgodbi v parlamentu, po kateri bi morale banke za nazaj kompenzirati tečajna tveganja, sta se sicer včeraj razpisala tudi Financial Times in Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Zakon o preprečevanju pranja denarja

Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, o katerem bo glasoval v sredo. Čeprav vlada zagotavlja, da se z njim ne posega bistveno v sedanji sistem, opozicija opozarja na prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov in preširoka pooblastila inšpekcijskemu postopku.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je povzela, da je osnovni cilj predloga prenos treh evropskih smernic v slovenski pravni red, vsebuje pa tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja. "Pooblastila urada za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov se ne spreminjajo bistveno, prav tako se ne spreminjajo pooblastila inšpektorjev," je povedala poslancem.

Predlog podpirajo v SDS-u in NSi-ju, medtem ko se bodo v Konkretno in poslanski skupini DeSUS o tem odločili po končani razpravi.

"Slovenija je zavezana k upoštevanju mednarodnih standardov in priporočil mednarodne organizacije za finančno ukrepanje, ker nam tako zagotavljajo dostop do ustreznih mednarodnih, finančnih, upravnih in drugih informacij. Zato bomo predlog enotno podprli," je napovedala Elena Zavadlav Ušaj iz SDS-a. "Zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept dosedanjega zakona ne posegajo," pa je menil Jožef Horvat iz NSi-ja in ocenil, da se z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti zagotavlja učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

Tudi Dušan Verbič iz Konkretno je dejal, da gre "le za manjše popravke, postavljene v želji po učinkovitejšem delovanju sistema". Predlog zakona po navedbah Roberta Polnarja iz poslanske skupine DeSUS posega v obstoječi sistem in ga "pomembno izboljšuje". "Kakovost uresničevanja pa bo odvisna od izvajalcev, od zaposlenih na uradu in ostalih osmih nadzornih institucijah, določenih v zakonu," je dejal.

V SNS-u po besedah Janija Ivanuše menijo, da je zakon na več mestih nedodelan in v nasprotju z ustavnimi določbami, urad za preprečevanje pranja denarja pa dobiva neomejena pooblastila za obdelovanje osebnih podatkov in posega v zasebnost. "Zakon je zagotovo dobro orodje za tistega, ki je na oblasti, ampak zelo nevarno za targetirane osebe," je povzel.

Opozicija: Zakon nesorazmerno posega v zasebnost posameznikov

V LMŠ, SD, SAB in NP pa ostro nasprotujejo predlogu, saj bo po njihovem zakon nesorazmerno posegel v zasebnost državljanov in omogočil politično obračunavanje z nasprotniki vlade. Po mnenju Andreje Zabret iz LMŠ-ja ustvarja velik prostor za zlorabo podatkov v politične in druge namene, zato je prav, da bo šel, če bo sprejet, v ustavno presojo. "Prav neverjetno je, kako koaliciji v vsak zakon uspe vtakniti rešitve, ki kažejo na klinično sliko želje po spreminjanju vseh delujočih podsistemov, ki jo tokrat dopolnjuje z željo po polnem nadzoru državljanov," je dodala.

Kot je mnenje večine povzel Predrag Baković iz SD-ja, sistem potrebuje nadgradnjo. A ne na tak način, saj gre "za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov", je ocenil in poudaril, da je vlada predlog pripravila brez usklajevanja s ključnimi deležniki in strokovno javnostjo. Tudi Matej T. Vatovec iz Levice je ocenil, da se ne pogovarjamo o nadgradnji sistema, temveč o "podtaknjencu". Če bo nekdo kupil avto za več kot 15.000 evrov, se bo urad lahko odločil, da posel preišče in vpogleda v vse podatke o njem, je orisal in opozoril, da ni nobenih varovalk, nobenih meril in demokratičnega nadzora.

Pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost bodo neomejena, urad, ki je del izvršilne veje oblasti, pa poroča le ministrom in vladi, po lastni presoji bo lahko celo zavrnil posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji, pa je med drugim naštela Janja Sluga iz NP-ja. "Rešitve predvsem nasprotujejo ustavni in zakonski ureditvi področja varstva osebnih podatkov. Omogočajo največjo koncentracijo podatkov fizičnih in pravnih oseb pod enako streho. Uradu daje neomejena pooblastila za obvladovanje osebnih podatkov, kar odpira vrata zlorabam in posegom v zasebnost," je poudaril Andrej Rajh iz SAB-a.