Delež žensk, ki so v Sloveniji kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih, je 46 odstotkov, medtem ko je le 9 odstotkov žensk tudi lastnic tega istega kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da so zelo slabo udeležene pri lastništvu kmetij, ugotavlja Nacionalna raziskava na področju enakosti spolov na podeželju v sklopu projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju. Kot je poročal Radio Slovenija, kar 35 odstotkov žensk na kmetijah nima lastnega dohodka, 9 odstotkov jih nima niti svojega transakcijskega računa.

V EU po navedbah ministrstva za kmetijstvo v povprečju okrog 30 odstotkov kmetijskih gospodarstev upravljajo ženske. V Sloveniji je delež žensk, ki so kot nosilke in družinski član udeležene pri delu na kmetijskih gospodarstvih (46 odstotkov) nad povprečjem EU, ki je pri 42 odstotkih. Med nosilci kmetijskih gospodarstev je že skoraj tretjina žensk, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga na kmetijah.

Kot je poročal Radio Slovenija, ogromno žensk, ki živijo in delajo v kmečkem okolju, opravlja večizmensko delo, nekatere še vedno nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Nekatere nimajo socialnega zavarovanja, ali pa je zaradi nizkega vplačevanja obseg storitev zelo okrnjen. Tiste, ki so zavarovane, pa slabo poznajo svoje pravice. "Marsikatera mi je rekla, da je izvedela, da lahko uveljavlja porodniški dopust šele po tem, ko so otroci že šli v šolo," kot primer navede Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Kmečke pokojnine so izjemno nizke, trenutno znašajo okoli 250 evrov na mesec, kar je manj od socialnih transferjev.

Nacionalna raziskava na področju enakosti med spoloma na podeželju je razkrila tudi, da kar 60 odstotkov žensk na kmetijah nase prevzema ogromno vidnega, nevidnega in skrbstvenega dela za otroke in starejše. Večina jih živi in dela brez prostega časa. "Stereotipna delitev dela na podeželju seveda rezultira v nadobremenjenost žensk. Velika ekonomska odvisnost žensk na podeželju jih vodi v podrejenost in podredljivost. Normalizirano je tudi nasilje," opozarja Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov.

Kot je še poročala Jernejka Drolec za Radio Slovenija, bo v prihodnjih mesecih v sklopu projekta TERA izvedenih 20 delavnic za opolnomočenje. "Cilj je, da pridobimo čim več potreb s terena, da ugotovimo, kaj je na zakonodajni ravni treba spremeniti, da bomo dosegli uskladitev poklicnega in zasebnega dela ljudi, ki živijo in delajo na podeželju, in da bi ženske čim bolj razbremenili," je dejala Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

Ministrica Šinko: Ženske na podeželju imajo ključno gospodarsko in družbeno vlogo

Ženske na podeželju imajo ključno gospodarsko in družbeno vlogo, je ob 8. marcu poudarila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Si pa ženske tako kot v družbi nasploh tudi na podeželju še vedno prizadevajo za enakopravnost z moškimi, so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prispevek kmetic in podeželskih žensk je v ospredju zlasti pri trajnostnem kmetovanju, varni oskrbi s hrano, pomembno vlogo pa imajo tudi pri zmanjševanju revščine na podeželju. So nenadomestljiva pomoč pri številnih drugih opravilih na področju gozdarstva, lovstva in ribištva, so poudarili na ministrstvu.

Na podeželju je večina žensk aktivno vključena v kmetijska in gospodinjska opravila ter druge aktivnosti, s katerimi svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje. Poleg tega se velikokrat soočajo še z izzivi oskrbe starejših in bolnih.

Ob vsem tem kmetice uživajo manj pravic od moških in se spopadajo s spolno diskriminacijo, kar je po oceni Organizacije združenih narodov (OZN) največja ovira pri prizadevanjih za njihovo opolnomočenje, so podčrtali na ministrstvu.

Kot so opozorili, se tudi v Sloveniji srečujemo z neugodno demografsko situacijo na podeželju, socialno izključenostjo žensk in problematikami ranljivih skupin, kamor poleg mladih prebivalcev podeželja štejemo tudi ženske.

"Ženske na podeželju imajo ključno gospodarsko in družbeno vlogo, zato se jim danes zahvaljujem za njihovo vsestransko uspešno delo na kmetijah, ohranjanje kmečke kulturne dediščine in spoštovanje pridelave lokalne hrane," je poudarila kmetijska ministrica Irena Šinko.

Na ministrstvu po njenih besedah z različnimi politikami ustvarjajo pogoje za zagotavljanje enakega socialnega in finančnega izhodišča tako ženskam in moškim, "saj želimo doseči ustalitev demografskih trendov ter posledično okrepitev vloge žensk na podeželju".

Zaradi zavedanja specifičnega položaja kmečkih žensk je bil na ministrstvu ustanovljen tudi svet za ženske na podeželju, ki je posvetovalno telo ministrice, preko katerega podeželske ženske neposredno naslavljajo svoje potrebe na področju podeželja.