Četudi v poslovniku DZ-ja to ni navedeno, je po mnenju Žiže samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika DZ-ja iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije. Foto: Osebni arhiv/Radio Koper
Četudi v poslovniku DZ-ja to ni navedeno, je po mnenju Žiže samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika DZ-ja iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije. Foto: Osebni arhiv/Radio Koper

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je dejal, da se skupaj z poslancem madžarske narodne manjšine Ferencem Horvathom opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršna koli navodila. Po njegovih besedah ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata DZ-ja, ko se je treba odločati. "Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš," je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti in vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun "ne" po njegovih navedbah ni absoluten. "Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve," je poudaril.

"Zorčiča povleklo na stran opozicije"

Kako bo ravnal pri predlogu koalicije za razrešitev predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča, Žiža ne razkriva, saj je glasovanje tajno. Po njegovem mnenju pa so v tem primeru na tisti meji, ko je treba dobro razmisliti o težavah, ki jih ima zdaj parlament.

Sorodna novica Predvidena razprava o razrešitvi Zorčiča ‒ ni jasno, ali bodo poslanci tudi glasovali

Kot zadnji primer je omenil, da je predsednik DZ-ja glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki ga je sam predlagal, s tem pa po mnenju Žiže skupaj z opozicijo storil veliko napako. Po njegovih ocenah je Zorčič s tem potrdil, kar so tudi kdaj prej opazili, da ne deluje neodvisno in samostojno. "Določene odločitve, kot na primer glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, česar pa si kot predsednik DZ-ja ne bi smel privoščiti," je navedel.

Dodal je, da mora biti predsednik parlamenta vedno nevtralen, širok ter delati predvsem za dobro celega parlamenta, vseh poslanskih skupin in predvsem za vse državljane. Četudi v poslovniku DZ-ja ni navedeno, pa je po njegovem mnenju tudi samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika DZ-ja iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije. Spomnil je, da so prav zato zbrali 47 poslanskih podpisov, s katerimi so Zorčiča pozvali k odstopu, kar bi povzročilo manj težav pri delovanju DZ-ja.

Podpora predlogom, ki zagotavljajo stabilnost

Žiža je sicer spomnil na sodelovanje poslancev narodnih manjšin z vsemi dosedanjimi vladami od leta 1991. Vsi dosedanji poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti so prav tako sodelovali z vlado Janeza Janše. V mandatu 1996-2000 sta takratna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti vladi Janeza Drnovška zagotavljala 44. in 45. glas, je spomnil. Pri tem verjame, da sta bila za pozitivne vsebine.

Predstavnika narodnih manjšin sicer ne želita glasovati ideološko, ampak podpreti dobre vsebine in zlasti predloge, ki zagotavljajo politično stabilnost, je poudaril Žiža. Strinja se, da bi imela aktualna Janševa vlada, če poslanca narodnih manjšin z njo ne bi sodelovala, nekaj več težav pri sprejemanju določenih zakonov. Napovedal je, da bosta v skladu s podpisanim dogovorom še naprej sodelovala z vlado.

Žiža vladi privošči, da dela naprej

Po njegovih ocenah ima vlada še za okoli eno leto dela. "Mi ji privoščimo, da dela naprej, ker mora izvesti veliko za državo pomembnih projektov, sploh pa predsedovanje Svetu EU-ja," je pojasnil Žiža. Med pomembnimi projekti njenega mandata je omenil davčno reformo, demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in zdravstveno reformo. Po njegovih besedah poslanca narodnih manjšin od podpisa sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, h kateremu je sicer vlada povabila vse opozicijske stranke, prejmeta v usklajevanje vse predloge zakonov. Prav tako imajo redno komunikacijo z vlado, če je treba, vsakodnevno.

Na poslanca narodnih manjšin prav zaradi podpore vladnim oz. koalicijskim predlogom v zadnjem letu letijo številni očitki opozicije. Žiža meni, da gre tudi na družbenih omrežjih za pritiske, ki se bodo verjetno še nadaljevali. "A bomo v dobrobit vseh državljanov in tudi narodnih skupnosti v skladu z našimi vrednotami in principi sodelovali še naprej. Tako smo delali vedno. Sam imam tudi podporo naših organizacij," je poudaril.