Z dopinškim škandalom zaznamovana 31-letna atletinja je v intervjuju za MMC med drugim spregovorila o svojih načrtih, o odnosih z Atletsko zvezo, novem slovenskem predsedniku in o "ljubezni" z nekdanjim veslačem Janijem Klemenčičem. Kot smo pričakovali, je bila precej nezaupljiva, vendar pa iskrena. Trpljenje v zadnjih mesecih jo je utrdilo v prepričanju, da se vrne na atletske steze, čeprav so se pojavljale informacije, da končuje kariero. Najverjetneje bo morala prestati dvoletno kazen nastopanja. Ves čas bo trdo trenirala. Z mislijo, kako dober je občutek, ko stojiš na štartu in čakaš, da poči štartna pištola.

Ste si po šoku že opomogli, živite zdaj normalno življenje?
Zdaj je vse normalno, počasi se vračam.

Ste v boju, da dokažete nedolžnost, obupali?
Ne! Saj smo naredili vse, kar je mogoče. Vse smo predložili, vse papirje! Ampak enostavno ne vem več, kaj naj naredimo.

Kdaj bo znano, kakšna je vaša kazen?
Ne vem. Odvisno od drugih. Upam, da je sploh ne bo.

Verjetno brez atletike ne morete. Tečete tudi v teh dneh?
Treniram. Pravkar sem prišla s treninga.

Trenirate sami?
S Kajo Rudnik. Potem ko bodo treningi malce hitrejši, bo treba trenirati s fanti. Ampak ne bo težav, veliko je mladih atletov, ki želijo trenirati z mano.

S katerim trenerjem oziroma menedžerjem se boste vrnili?
Trenutno še ne vem in ne bi dajala nobenih informacij.

Z Robertom Wagnerjem najbrž ne?
Ne morem še reči. Živim samo za ta trenutek.

Morda že veste, katera bo prva tekma, na kateri boste nastopili?
Če bi bila kazen dvoletna - ampak ponavljam: upam, da ne bo -, vsekakor v Sloveniji. Zdaj še ne razmišljam na višjem nivoju. Verjetno kar tam, kjer sem začela.

Bo takrat pomembno le to, da se vrnete, ali boste že takoj hoteli zmago oziroma odličen izid?
Saj veste, kakšna sem. Če se za nekaj odločim in se za nekaj pripravim, si želim zmagati. Tudi na to tekmo bi šla na zmago.

Vas je odnos Atletske zveze Slovenije do vašega primera razočaral?
Ja, po eni strani me je, po drugi strani jih razumem. Kdo pa sem jaz?

Dajte no. Več let prva dama slovenske atletike, zvezda tudi v svetovnem merilu!
Ena atletinja gor ali dol. Saj jih imamo dovolj. No, malo se hecam. Ne vem. To je bolj vprašanje za njih. Ne bom govorila za njih.

So vas klicali po telefonu, ste imeli stike?
Ja, to je bila pa res vroča linija (smeh). Na začetku so klicali, to priznam, zdaj ne več. So pa drugi takšni, ki so me zelo presenetili. Pozitivno. To mi veliko pomeni.

Celo slovenski predsednik Danilo Türk vas je podprl!
Vem, so me tudi klicali, da bi podprla njegovo kampanjo. Se mi zdi, da imamo po Milanu Kučanu spet v redu predsednika. Sem ga gledala prejšnjo nedeljo pri Mariu, se mi je zdel prav "fajn".

Imate pred očmi Marion Jones, ki je obubožala, potem ko so ji vse pobrali odvetniki in svetovalci?
Seveda! Saj sem že rekla, da je vse odvisno od financ. To zelo veliko stane. Tu ni nobenih pravil. V kazenskem pravu je javni tožilec. Tu je vse "kontra".

Ste začeli paziti, kako zapravljate denar?
Nikoli nisem zapravljala denarja, razen morda za čevlje. Sicer pa - Spar Slovenija je še vedno moj pokrovitelj.

V Monte Carlu najbrž ne boste več stanovali?
To so osebne stvari. Ni pomembno, kje živim.

Bili ste na dnu. Bo motivacije dovolj, da se boste vrnili?
Motivacija je, celo ogromno je je za trening. Vem, koliko garanja me čaka, bruhanja na treningu. Uh, mi je že zdaj slabo, ampak sem pripravljena iti še enkrat v to. Da stojim na štartu, to mi je tako dobro. Tiste tri, štiri sekunde, preden poči pištola ...

Se kaj bojite, da bi bili po izteku kazni že prestari?
Pokličite Merlene Ottey! Ko je bila stara 37 let, je tekla svetovni rekord v dvorani. Kar se tiče tega, ni problema. Res je, da moraš delati več na svojem telesu, opraviti malo več masaž. V vrhunskem športu se, vsaj pri ženskah, starostna meja viša.

Utrjujete samozavest tudi z gledanjem starih posnetkov?
Vse tekme imam posnete na DVD in posnetke pogosto gledam. V soboto sem si ogledala teke iz leta 2004.

Sezona, v kateri ste osvojili bron na olimpijskih igrah v Atenah! Se vam ne zdi, da ste zdaj v podobnem položaju kot v finalu tistega nepozabnega teka na 800 metrov. Bili ste že odpisani, nato pa silovit finiš ...
S tem se ne obremenjujem, kaj ljudje mislijo in kaj govorijo. Tako malo ljudi me pozna - morda jih je deset, ki me res dobro poznajo. Ti vedo, česa sem sposobna. Težje, kot je priti do rezultata, večje je zadoščenje. Je pa psiha zelo pomembna. Tudi v glavi moraš biti močan, da to zdržiš. Mene celo življenje spremlja, da so ljudje ljubosumni in škodoželjni. To ni nič novega. Da mi le še večjo energijo, da še bolj delam.

Zadnje čase ste pogosto v družbi Janija Klemenčiča. Sta zgolj prijatelja ali sta par?
(Smeh) Prijatelja sva že enajst let. Jani je tak človek, ki vsakega objame. Z mano je bila Tina Križan in tudi njo je objel. Ampak očitno sem le jaz zanimiva. Potem sva se še malo zafrkala in se prav smejala. Janiju sem rekla: Jani, naslednji teden bova midva par v časopisu, in res se je zgodilo. Ful je faca, zelo mi je pomagal. Takoj potem, ko je izbruhnila novica o dopingu, me je poklical in rekel: Joli, kje si? Rekla sem: Grem v Poreč, ne morem biti tukaj. Pa je rekel: Pridem dol, da se smejimo.

Hodite zdaj pogosteje na družabne prireditve?
Ne. Na Jana sem šla, ne dobesedno (smeh), ker je bil tudi on na mojem rojstnem dnevu in me je poklical, da naj pridem na odprtje lokala.

T. O.