A jaz še vedno uživam v vsakem trenutku svoje športne kariere, zato za njo še ni čas. Mogoče, ko bo težkih trenutkov več kot lepih. Bolečine so res hude, zaradi njih omedlevam, a za zdaj jih še lahko trpim, predvsem zaradi številnih lepih trenutkov.

Ljudi po vsem svetu je pred začetkom paraolimpijskih iger v Riu ganila zgodba 37-letne belgijske paraolimpijke Marieke Vervoort, ki naj bi belgijskim medijem napovedala, da si želi v Riu osvojiti kolajno, nato pa se posloviti od bližnjih in oditi na evtanazijo. Kolajno je osvojila, na novinarski konferenci pa je zanikala, da želi umreti.

Vermootova je v Riu v atletskem tekmovanju na vozičkih na 400 metrov osvojila srebrno kolajno, na novinarski konferenci pa požela veliko pozornosti. A mediji so hitro dobili odgovore: Belgijka, čeprav včasih težko prenaša bolečine, še naprej namerava živeti; zatrdila je, da je bilo poročanje belgijskih medijev velika napaka. Evtanazije, ki je v Belgiji dovoljena, vsaj za zdaj še ne bo uporabila.

Belgijka od 16. leta trpi za neozdravljivo degenerativno boleznijo. Ko so ji začeli odpovedovati organi, je morala uporabljati invalidski voziček. A ni padla v depresijo. Najprej je igrala košarko, nato se je ukvarjala še s triatlonom. Toda zdravstveno stanje je bilo vse slabše, tako da je morala triatlon zapustiti, posvetila se je atletiki. Vir: STA