Dirkalniki so že na prvi pogled povsem razlikujejo od lanskih, ki so imeli veliko več stranskih krilc in drugih aerodinamičnih pomagal. Foto: EPA
Dirkalniki so že na prvi pogled povsem razlikujejo od lanskih, ki so imeli veliko več stranskih krilc in drugih aerodinamičnih pomagal. Foto: EPA
Robert Kubica, BMW Sauber
Še pred kakšnim letom so bogatejša moštva v razvoj dirkalnikov in dirkače vlagala velikanske vsote denarja, v paddocku pa kar tekmovala, kdo bo imel večji in bolj razkošen bivalnik. Nato je prišla kriza, z njo pa kletenje velikanskih stroškov, kar se pozna tudi v novih tehničnih pravilih. Foto: EPA
Jensen Button, Honda
Zaradi finančne krize, ki je zajela svet, je Honda napovedala odhod iz elitne in drage formule ena. Ker vodja formule ena Bernie Ecclestone ni želel ostati z le devetimi moštvi, se je našla rešitev. Hondo je kupil Ross Brawn, moštvo, preimenovano v Brawn GP, z mercedesovimi motorji, pa je zablestelo na testiranjih. Foto: EPA
Max Mosley
Max Mosley je v pretekosti pogosto predlagal spremembe, ki moštvom niso bile niti najmanj všeč, ob tem pa je bil kompromis, ki je sledil, že od začetka njegov cilj. Tokrat se zdi odločen, da bo uvedel prostovoljno omejitev proračuna, in nepripravljen na pogajanja z moštvi. Foto: EPA
Bernie Ecclestone
Ecclestone, veliki vodja formule ena, je v želji, da bi dirke naredili bolj zanimive, predlagal razdeljevanje medalj najhitrejšim. Moštva niso bila najbolj navdušena, kot tudi ne nad predlogom, da bi o naslovu prvaka odločalo število zmag, kot je predlagala Fia. Foto: EPA

Konstruktor Red Bulla Adrian Newey, ki je uspehe v preteklosti žel z McLarnom in Williamsom, je tehnične spremembe opisal kot največje, odkar so bili v formulu ena leta 1983 uvedeni dirkalniki z ravnim dnom. Oglejmo si največje tehnične novosti.

AERODINAMIKA
Večina dodatnih aerodinamičnih elementov je prepovedana. To naj bi olajšalo prehitevanje, saj naj bi bila turbulenca pri dirkalniku, ki vozi v zavetrju drugega, tako manjša. Zadnja krilca so ožja (750 milimetrov, do zdaj 1.000 milimetrov) in višja (do 150 milimetrov), sprednja krilca pa širša (enako široka kot dirkalnik, torej 1.800 milimetrov, do zdaj 1.400 milimetrov) in nameščena nižje (15 milimetrov namesto 75 milimetrov). Vozniki bodo lahko med dirko s pritiskom na gumb spreminjali nagib sprednjega krilca. Na krog bodo lahko naredili dve spremembi naklona za ne več kot šest stopinj.

MOTORJI
Z namenom, da bi zmanjšali astronomske stroške, bo vsako moštvo na sezono lahko uporabilo 20 motorjev, po osem za oba voznika in štiri za testiranje. Pravilo pravi, da "če bo voznik uporabil več kot osem motorjev, bo izgubil 10 mest na štartu vsake dirke, na kateri bo uporabljen dodaten motor". A vozniki bodo lahko osem razpoložljivih motorjev uporabili v katerem koli zaporedju. V lanski sezoni je moral voznik z enim motorjem prevoziti dve zaporedni dirki. Število obratov je zmanjšano z 19.000 na 18.000, kar naj bi tudi prispevalu k daljši življenjski dobi motorjev in s tem k nižjim stroškom.

SISTEM KERS
Poljubna sprememba je sistem KERS (Kinetic Energy Recovery System). Večina moštev ga namerava uporabljati šele, ko bodo zadovoljni z njegovo zanesljivostjo. KERS kinetično energijo, ki se ustvarja pri zaviranju dirkalnikov in gre sicer v nič, spravlja ali v električno baterijo ali v vztrajnik (vztrajnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije). Voznik bo s pritiskom na "turbogumb" na volanu za 6,7 sekunde dobil dodatnih 80 konjskih moči. Tehnični direktor Williamsa Sam Michael ocenjuje, da bo sistem v začetku pomenil od dve do tri desetinke sekunde hitrejši krog, v prihodnje pa bi, ob primernem aerodinamičnem razvoju in pravilih, ki bi omogočala razvoj te tehnologije, pomenil tudi do sekundo hitrejše kroge.

PNEVMATIKE
Po 11 letih se vračajo pnevmatike brez profila (t. i. slicks). Namen tega je, da bi imel mehanični oprijem prednost pred aerodinamiko. Oprijem naj bi se povečal za 20 odstotkov, kar bi prineslo do dve sekundi na krog (odvisno od tega, ali bodo dirkači uporabili mehko ali trdo različico - med dirko bodo še vedno morali uporabiti obe), a to hitrost bodo izničila nova aerodinamična pravila. Testiranje pred sezono je pokazalo, da imajo nekatera moštva težave z razporeditvijo teže, zaradi česar se zadnje gume obrabljajo hitreje kot sprednje.

Druge spremembe
Poleg tehničnih sprememb bodo uvedli še nekatere. Testiranje je od tega tedna pa do 31. decembra 2009 z nekaj izjemami prepovedano, število kilometrov, prevoženih med testiranjem, pa zmanjšano s 30.000 na 20.000. Moštva bodo lahko do konca sezone opravila tri enodnevna testiranja s t. i. mladimi vozniki, ki v zadnjih dveh sezonah niso odpeljali več kot dveh dirk v prvenstvu formule ena ali v tem času testirali bolida formule ena več kot štiri dni. Med 1. januarjem in koncem sezone lahko moštva opravijo še osem enodnevnih aerodinamičnih testov.

Pravilo, da se voznike, ki so šli na postanek v bokse, ko je na stezo zapeljal varnostni avto, kaznuje, so opustili. Namesto tega so vpeljali novo programsko opremo, ki nadzira hitrost voznikov na poti na postanek v bokse.

Zaradi nasprotovanja moštev odločitvi Fie, da o naslovu prvaka odloča največ zmag in ne največ točk, bo še naprej v veljavi sistem točkovanja 10-8-6-5-4-3-2-1.

Sporni difuzor
Kljub spremenjenim in natančnim pravilom pa so se že pojavile prve nejasnosti. Sporni so zadnji difuzorji moštev Brawn GP, Toyote in Williamsa, ki naj bi bil po trditvah preostalih moštev preveliki. "Gre za zelo prebrisan mehanizem. Lahko zelo dobro zagovarjate mnenje, da je legalen, kot tudi mnenje, da je ilegalen," je dejal predsednik Fie Max Mosley. Difuzorji zagotavljajo hiter in enakomeren pretok zraka pod avtomobilom, kar poveča pritisno silo k tlom oziroma aerodinamični oprijem. Mosley je dejal, da so se ostala moštva pritožila prepozno in da ne bi bilo pošteno do treh moštev, če bi jim prepovedali uporabo njihovih difuzorjev le nekaj dni pred prvo dirko. Predsednik Fie rešitev vidi v tem, da se moštva pritožijo na pritožbeno sodišče Fie.

Mosley z novim predlogom
V preteklem tednu je Mosley predlagal spremembo, ki bi pomenila pravo revolucijo v športu, v katerem so v preteklosti najbogatejša moštva letno porabila na stotine milijonov dolarjev. Napovedal je uvedbo prostovoljne omejitve proračunov moštev na nekaj več kot 42 milijonov dolarjev letno od leta 2010. Moštva, ki bi sprejela omejitev, bi imela velko svobode pri tehničnem razvoju in inovacijah pri dirkalnikih, a z zelo omejenim proračunom. Moštva, ki omejitve ne bodo sprejela, bodo lahko zapravljala kolikor bodo hotela, omejevala pa jih bodo stroga pravila, kar naj bi zagotavljalo izenačenost vseh moštev. Moštva, ki želijo večji del od dohodkov in so tudi sama predlagala, kako zmanjšati stroške najelitnejšega bencinskega športa, so se na predlog odzvala precej hladno. Skrbi jih predvsem to, da bi formula ena izgubila primat najbolj elitnega in tehnično naprednega motošporta.

Nova pravila možnost za revolucionarne novosti
Kdo je najbolje izkoristil nova tehnična pravila in pripravil najboljši ter najhitrejši dirkalnik, bo znano šele po nekaj dirkah. "Že dolgo nismo imeli tako velikih sprememb, zato smo vsi nekoliko nervozni. To je priložnost, da si izmislimo kaj novega. Vedno obstaja možnost, da so se drugi spomnili česa, kar se sam nisi," je negotovost pred začetkom sezone 2009 konec tedna v Melbournu opisal Newey.

T. V.