Prvi zvezdnik Slovenije, prvi center in pomočnik kapetana je bil magnet za medije in navijače, tako slovenske kot še bolj izrazito za tuje. Sočasno je bil AK11 prva tarča nasprotnikov, ki so se nanj skrbno pripravili, kar so tudi poudarjali.

Prvi med neučinkovitimi risi
En gol proti Rusiji in dve podaji, prva za zadetek Žige Panceta proti Belorusiji, druga za izenačujoči gol Jana Muršaka proti Norveški, je ofenzivni izkupiček prvega napadalca Slovenije, ki je v Ostravi sprožil 8 strelov v okvir vrat. Premalo? Noben presežek za v anale, a s tremi točkami je skupaj z branilcem Alešem Kranjcem (tri podaje) še vedno najučinkovitejši Slovenec na svetovnem prvenstvu elitne divizije, v kateri je Slovenija sicer pri dnu učinkovitosti.

Opravil levji delež "nevidnih" nalog
Bolje kot v samem napadu je Kopitar odigral pri sami organizacije igre in obrambi ter je bil dejansko hkrati tudi prvi branilec reprezentance, kar se odraža tako v igri, ko hodi po plošček za slovenski gol in ga vodi skozi nevtralno tretjino, v držanju ploščka, dobivanju dvobojev zlasti ob ogradi, v vidnih naletih, kraji ploščkov in pri sodniških metih, kjer je 56,8-odstoten. Hkratno vlogo prvega napadalca in branilca potrjuje minutaža, kjer je z 21:43 najbolj obremenjen med risi.

Slovenija proti ZDA ni osvojila nujno potrebne točke. Vaša ocena tekme?
Ni bilo tako slabo proti ZDA. Iz te tekme lahko potegnemo veliko stvari, a tu so napake, ne bom rekel šolske, temveč prepoceni dobivamo gole, ne pometemo ploščka izpred gola ali pa pustimo igralca popolnoma samega. To nas je ubilo. Mi smo na drugi strani trdo garali za gole, ki pa jih, roko na srce, ni bilo dovolj. Razočarani smo, vsi vemo, kaj se je zgodilo. Zagotovo smo imeli v mislih popolnoma drugačen cilj, a ta se ni uresničil.

Selektor je naredil kopica zamenjavc v peterkah, deloma tudi zaradi kazni Roberta Saboliča. Ali je bilo zdaj bolje?
Glede na to, da je bil Robert suspendiran, ne vem, koliko bi sploh spreminjali, če bi igral. Trener je poskusil nekaj novega, mi smo poskusili nekaj novega, mislim, da je bilo nekaj svežine. Jan Muršak, Rok Tičar in Žiga Pance oziroma malo pozneje tudi Ken Ograjenšek so zelo dobro igrali. Imeli smo nekaj priložnosti, a bilo je premalo golov, težko je zmagati, če daš le en gol.

Kateri element igre je najbolj manjkal?
Več golov. Posledično več "power-play" zadetkov. Večkrat streljati, biti bolj lačen golov okoli gola, vse te stvari gredo skupaj.

Ali si slovenski hokej v stanju kakršen je, sploh lahko privošči izpad?
Ni pomembno, ali si ga lahko privoščimo - izpadli smo in treba se je vrniti čim prej.

Ste bili dovolj spočiti za svetovno prvenstvo oz. kako je z utrujenostjo?
Saj je bila tekma v v Berlinu, ko sem hitro prišel spet v ritem. V zadnjih štirih letih sem veliko hokeja preigral, gotovo nisem najbolj spočit in verjetno se je to tudi pokazalo. Do zdaj sem pustil vse na ledu, tudi na zadnji tekmi bom.

Lani sanjska sezona tako v klubu kot reprezentanci, letos povsem drugačna zgodba.
Na obeh zadnjih tekmah v sezoni sta takšni, na katerih ne bomo igrali za nič, kar seveda ni prijetno. A vsi smo profesionalci, pripraviti se je treba na tekmo in poskusiti zmagati vsaj eno tekmo.

Že sedem let je od vašega zadnjega svetovnega prvenstva. Kakšna je bila tokratna izkušnja?
Izkušnja v reprezentanci je vedno dobra. Klapa je prava, fantje so super, vsi se razumemo med sabo. Izkušnja je super, kar zadeva izida, pa je razočaranje. Ni skrivnost, da smo imeli še malo večje apetite, kot pa samo obstati med elito. To definitivno boli. Kaj naj, življenje gre naprej, treba je gledati naprej, kar se je zgodilo, se je zgodilo. To je to.

Kako bi primerjali Ostravo proti Sočiju?
Nihče ne izgublja rad. Nismo sestavili ene ene dobre tekme, kot smo jo na primer v Sočiju proti Slovakom. Težko bi bolje odigrali tekmo, kot smo jo takrat. Tukaj pa je nismo. Roko na srce, slabo smo začeli, delali smo prej omenjene napake in prejemali prepoceni goli. Na takšnem prvenstvu si tega ne moreš privoščiti, ker te vsi kaznujejo in so nas kaznovali.

Ali ste si hokejisti ali pa smo slovenska javnost in mi novinarji naprtili preveč bremena?
Imeli smo cilje in morda ste jih vi mediji malo napihnili, ampak to se dogaja, ni samo tukaj tako. Ne vem, mislim, da ni bilo preveč bremena. Zagotovo pa je bilo to prvo veliko prvenstvo, na katerem so bila prisotna pričakovanja. Iz izkušenj vem, da je, ko so pričakovanja višja, lahko na začetku prisotne malo zakrčenosti. To sem sam občutil v Los Angelesu, ko smo prišli v končnico in je bilo super. Potem se ekipe nate pripravijo, te ne jemljejo z levo roko, v gol ne postavijo svojega drugega vratarja. Tu se začne novo obdobje, ko moraš narediti korak naprej, mi ga pač nismo.

Kako ocenjujete lastne predstave na svetovnem prvenstvu?
Lahko bi bilo boljše. Vsi smo pogrešali gole, tudi moje.

Po igralskem vtisu ste hkrati prvi napadalec kot tudi prvi branilec Slovenije. Bi šlo drugače?
Ni bilo nič kaj dosti drugače kot v Los Angelesu. S tem, da sem nekaj minut več odigral na tekmo, zlasti proti Slovakom, ko smo vsi vedeli, da jih lovimo. Ni bilo nič narobe s tem, saj smo imeli prost dan prej in kasneje. Takšna je realnost, treba je igrati.

Čaka vas še zadnja tekma z Dansko, ki ne odloča o ničemer, a lepo bi bilo slišati slovensko himno za slovo od elite.
Če ne zaradi drugega, moramo trdo in borbeno igrati za navijače, ki so se pripeljali v Ostravo in nas spodbujali. Pripravili se bomo na tekmo in jo pošteno odigrali, vse bomo pustili na ledu, za vse je to zadnja tekma v sezoni in nikomur se ni "šparati".

Igrate tudi pred očmi klubskega šefa Deana Lombardija, ki dela tu za Američane. Ste govorili z njim?
Sem govoril z Lombardijem, a se ni dalo nič urediti glede kakšne ameriške usluge. Vem, da je tukaj, mi je že prej napovedal, da pride v Ostravo v okviru dela za hokejsko zvezo ZDA.

V Ostravi ste med največjimi zvezdniki prvenstva. Navijači in mediji vas oblegajo, vi pa vestno izpolnjujete dolžnosti in prošnje. Ste imeli svoj mir?
Malo več sem se zadrževal v hotelu in je bilo v redu, imel sem mir.

Iz Ostrave