Predsednik Miha Butara je poudaril, da septembra ni mogel priti, saj je vodil pripravljalni kamp za igralce iz Lige NHL. Vseskozi je bil v telefonskem stiku s Summanenom, ki pa je nato v ponedeljek prispel v Ljubljano, in takoj so sklenili dogovor.

58-letni strateg je bil leta 1982 izbran na naboru Lige NHL. Ob koncu sezone 1983/84 je odigral dve tekmi rednega dela za Edmonton in nato še pet srečanj v končnici, zato je tudi prejel šampionski prstan in je na sliki prvakov. Oilersi so osvojili Stanleyjev pokal v velikem slogu, v finalu so odpravili New York Islanderse s 4:1 v zmagah. Kapetan je bil legendarni Wayne Gretzky (v torek je praznoval 60. rojstni dan), MVP finala pa Mark Messier.

Summanen je imel bogato kariero, igral je na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu in leta 1992 v Albertvillu. Največji uspeh je vsekakor naslov svetovnega prvaka maja 1995, ko so Finci na finalni tekmi v Stockholmu s hat-trickom Villeja Peltonena ugnali Švede s 4:1. To je bil prvi naslov za Finsko in navijači ga ne bodo pozabili nikoli.

Bil je tudi trener finske članske reprezentance, s katero je na svetovnem pokalu v Torontu leta 2004 osvojil naslov podprvaka. Med drugim je bil imenovan za najboljšega finskega trenerja in bil sprejet v finski hokejski hram slavnih.

Zadnja leta se ukvarja z razvojem najboljših hokejskih igralcev in z nekdanjim olimpijskim hitrostnim drsalcem Jannejem Hänninenom vodi trening kampe za finske igralce iz Lige NHL.

Zakaj ste se odločili za prihod v Ljubljano?
Najpomembneje je, da v Ljubljani vidim velik izziv. Ekipa je zelo dobra. Ne moremo se zanašati na to, da bomo drugo leto lahko igrali v razširjenem avstrijskem prvenstvu. Ključno je, kaj se bo zgodilo v tej sezoni. Želim, da ekipa še napreduje. Trener mora stremeti k temu, da se moštvo izboljša, ne glede na ligo, v kateri igra. Rad treniram mlajše selekcije in tudi veterane. Povsod veljajo ista pravila.

V trenutnem položaju, ki vlada po svetu, se ni bilo lahko odločiti. Akcija je pomembnejša od besed. Treba se je odločiti za nov izziv.

Že septembra ste bili glavni kandidat za glavnega trenerja zmajev. Ste si ogledali veliko tekem Olimpije v tej sezoni?
Ne veliko, nekaj pa vsekakor. Naredil sem si neko sliko pred prihodom v Ljubljano. Veliko stvari še ne poznam, in to je tudi dobro, saj bom začel na novo.

Olimpija je imela težave proti ekipam z vrha lestvice Alpske lige.
To se je zgodilo v preteklosti. Zanimajo me naslednje tekme. Ni lahko zmagovati na vsaki tekmi, če si vedno favorit. V nekaterih moštvih, ki sem jih vodil, je bil uspeh, če smo dobili 50 odstotkov tekem v sezoni. Pri Olimpiji je zgodba popolnoma drugačna, in to je velik izziv zame.

Na začetku sezone je Olimpija že izgubila pokal Slovenije proti večnim tekmecem z Jesenic. Zdaj je pritisk še večji, saj vitrina ne sme biti prazna.
Treba se je posvetiti detajlom v igri, ne le misliti o zmagovanju. Pot do zmage je pomembna.

Kakšen vtis ste dobili po prvi tekmi?
Hitro sem ugotovil, da bi se fantje radi izboljšali. Zanima jih delo. Že na tekmi proti Slaviji sem opazil, da zapravimo veliko priložnosti. Na ključnih tekmah sezone bo treba bolje izkoriščati priložnosti. Brez zadetkov je nemogoče zmagovati na odločilnih tekmah. Treba bo delati pri igri z igralcem več in tudi ob igralcu manj na ledu. Tu se dela razlika.

V Sloveniji ima derbi med Olimpiji in Jesenicami prav posebno težo. Več kot 500 se jih je že zvrstilo. Sta vas predsednik in športni direktor že obvestila, da bo kmalu na sporedu naslednji derbi?
Seveda. V hokeju potrebujemo velika rivalstva. Brez teh izzivov je težko najti motiv. V vsaki ligi, kjer sem treniral, smo igrali derbije.

Kaj je vaš najlepši spomin iz igralske kariere?
Res sem že star, saj sem igral že na igrah v Sarajevu. To so lepi spomini, a od tega se ne da živeti. Vsekakor je najlepši trenutek v moji igralski karieri zmaga na svetovnem prvenstvu leta 1995. To je bil prvi naslov za Finsko. Nikoli prej nismo osvojili zlate medalje.

Tudi v vlogi trenerja ste vodili velika moštva. Kateri uspeh bi še posebej poudarili?
V trenerski karieri sem vodil Finsko na svetovnem pokalu leta 2004, ko smo v finalu izgubili proti Kanadi v zelo napeti tekmi. V Ligi KHL smo v Omsku dosegli neverjeten niz 18 zaporednih zmag. Veliko tekem smo dobili z minimalno prednostjo. Spomnim se tudi dolgih potovanj, Sibirija je res daleč.

Wayne Gretzky je največji igralec vseh časov in bil je vaš soigralec v Edmontonu. V Ljubljani ste debitirali na njegov 60. rojstni dan. Kako ste se razumeli z njim?
Pred tremi ali štirimi leti sva se srečala. 20 let se nisva videla in znova sva obnavljala stare zgodbe. V garderobi Gretzky nikoli ni bil zvezdnik. Še vedno je isti, nič se ni spremenil. Veliko spominov se je nabralo.