Jani Brajkovič še ni hotel spregovoriti o pritiskih v zakulisju. Foto: www.alesfevzer.com

35-letni kolesar je leta 2010 zmagal na Kriteriju Dauphine, dve leti zatem pa tudi na Dirki po Sloveniji. Pred sedmimi leti je osvojil deveto mesto na Dirki po Franciji, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev vse do četrtega mesta Primoža Rogliča lani.

Danes je na svojem blogu objavil novico, da je lani med Dirko po Hrvaški padel na dopinškem testu in zaradi tega od Mednarodne kolesarske zveze prejel 10-mesečno prepoved nastopanja. Brajkovič pravi, da gre za nenamerno kršitev.

Brajkovič: Šlo je za kontaminacijo prehranskega dodatka.

Koliko časa je bilo besedilo, ki ste ga objavili na blogu, že pripravljeno na objavo?
Od septembra. Potem sem še malo spreminjal. Stvari so se spreminjale in je bilo treba tudi besedilo spremeniti.

Vaš primer spominja na primer nogometaša iz Domžal. Ampak vi niste neizkušen športnik! Kako je lahko prišlo do te neumnosti, da ste vzeli nekaj, česar ne bi smeli?
Če bi vedel, da sem vzel nekaj, česar ne bi smel, bi bila to druga stvar. Dejstvo je, da sem vzel nadomestek obroka, ki je vseboval, sodeč po deklaraciji, beljakovine in ogljikove hidrate. Nič drugega. Preveril sem na raznih spletnih straneh, ali je kakšna težava pri tem proizvodu, in tega ni bilo zaslediti. Nato sem dobil obvestilo, da je vzorec vseboval metilheksanamin. Med tem postopkom smo ugotovili, od kod naj bi prišel metilheksanamin. Pri UCI-ju so sprejeli, da je velika možnost, da izhaja iz tega, in tako smo šli naprej.

Kako si razlagate, da je ta snov zašla v prehrano?
Zašla je v ta produkt preparata. Šlo je za klasično kontaminacijo prehranskega dodatka, na kar kaže tudi sama količina snovi v urinu. Če bi to jemal namenoma, bi bile količine 20- ali 50-krat večje. V tej količini, kot je bila najdena v urinu, nima nobenega fiziološkega učinka. Je pa res, da je to prepovedano in da so bila pravila kršena.

Brajkovič pojasnil vzroke za pozitiven dopinški test

Moje mnenje je, da ta dogodek niti ni tako skrb vzbujajoč, bolj me skrbi, kar ste napisali v nadaljevanju bloga. Da ste na Touru doživljali pritiske in bili fizično napadeni. To je bolj zastrašujoče ... Kaj se dogaja v kolesarstvu, pa o tem noče nihče govoriti?
O tem trenutno ne bom govoril, ker bi s tem preusmeril pozornost na nekaj drugega. Najprej moramo počakati, da se sprijaznimo s tem, kar je, potem bom začel govoriti o drugih stvareh. Če bi zdaj začel to razlagati, bi bilo na neki način hinavsko preusmeriti pozornost na nekaj drugega.

Morda samo to: brali smo kriminalke in mislili, da je to le fikcija. Ampak očitno je kolesarstvo podvrženo tudi organiziranemu kriminalu ...
Ne bi rekel ravno organiziranemu kriminalu. Pritiski so, ampak tako kot na drugih področjih. Morda si vi predstavljate veliko hujše, kot sem jaz napisal. Ne bom rekel, da je vsak dan deset ljudi tepenih zaradi tega, ampak ‒ pritiski so.

Kaj se bo zgodilo z vašo kariero? Lep vrhunec ste že doživeli, pa potem padec in počasen vzpon ... Kaj zdaj, boste še vztrajali?
Bomo videli. Najprej moram čez to oviro, potem bomo videli, kako naprej. Moj cilj ni bil končati kariere na takšen način. Volja je še velika. Fizično sem sposoben, je bil pa zadnja leta psihičen problem. A če je človek fizično sposoben, se da urediti tudi psihično plat.