"Konkurenca je kar huda, ampak tega smo že vajeni. Na vsaki dirki je kar huda konkurenca in na to se ne oziramo preveč. Najtežji etapi sta četrta in peta. Tam se bodo delale razlike. Mislim, da smo pripravljeni na vse, in bomo videli, kako bo šlo med dirko," je na torkovi spletni novinarski konferenci pred krstnim nastopom na najpomembnejši italijanski spomladanski etapni dirki dejal Tadej Pogačar.

Dirka dveh morij močnejša od dirke proti soncu
Tokrat je RCS Sportu uspelo ugnati ASO: zasedba na štartni listi 56. dirke od Tirenskega do Jadranskega morja je pestrejša in privlačnejša kot na konkurenčni spomladanski etapni dirki Pariz–Nica, ki v Franciji poteka jže od nedelje. Ne nazadnje to potrjujejo tudi številke po ProCyclingStats – 1092 proti 1056 točkam v korist italijanske dirke, ki bo tako četrta najmočnejša dirka zadnjega leta: za lanskim Tourom, Dofinejo in SP-jem ter pred tekočo dirko proti soncu.

Pedala se super vrtijo
"Gremo na zmago, vendar pa nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Počutim pa se dobro, tako da se želim potruditi po najboljših močeh. Tudi ekipa je zelo močna na tej dirki. Po UAE Touru sem se dobro regeneriral za Strade Bianche. Po tej dirki je bilo samo tri dni časa. Ampak mislim, da so noge kar v redu in da se pedala super vrtijo," od vloge papirnatega prvega favorita ne beži 22-letni gorenjski volk, ki je dobil uvodno etapno dirko svetovne serije v domačih Združenih arabskih emiratih in je kot lanski zmagovalec Dirke po Franciji najbolj zveneče ime na štartu, a še zdaleč ne edino.

Vsaj 15 kolesarjev sposobnih naskoka na zmago
Zvezdniška zasedba, ki je v soboto uprizorila šov na makadamskih belih cestah, ostaja v Italiji, a tokrat sta Tadej Pogačar in Egan Bernal postavljena v vlogo favoritov, ki jih bo ogrožala sveta trojica: Julian Alaphilippe, Wout van Aert in Mathieu van der Poel. Potem so tu še branilec naslova Simon Yates in Geraint Thomas pa dvakratna zmagovalca dirke Nairo Quintana in Vincenzo Nibali, ambiciozna mladca Joao Almeida in Sergio Higuita, dobre noge je nakazal Mikel Landa, tu sta Francoza Thibaut Pinot in Romain Bardet, kapetana bosta tudi prekaljena Dan Martin in Jakob Fuglsang ... Po okužbi s koronavirusom bo sezono končno začel tudi najbolj plačani kolesar sveta Peter Sagan.

Bernal v Sieni že pred Pogačarjem
Zgodb in iztočnic pred štartom na obali Tirenskega morja v Lidu di Camaioru zlepa ne zmanjka. A v soboto Sieni sta od uspešnih etapnih tekmovalcev največ pokazala mladi Slovenec in Kolumbijec, ki se je presenetljivo zavihtel do 3. mesta Strade Bianche.

"Ni samo Bernal tekmec. Veliko je še drugih. Ne moremo gledati samo na Ineos in enega tekmeca, ampak na vse," se Pogačar zaveda, da še zdaleč ne bo šlo samo za ekipni dvoboj UAE Emirates – Ineos Grenadiers, kjer bi morali Britanci z več orožji preizkusiti moč Emiratov, ki bodo delali le za enega moža. Bernal se je naučil živeti in dirkati z bolečinami v hrbtu ter je v južni Franciji in zdaj v Toskani pokazal izvrstno formo, dirka je tudi po okusu Gerainta Thomasa, imperij lahko naprej na juriš pošlje Pavla Sivakova, ki bi po seriji padcev potreboval izid ...

MvdP-ja zanimajo etapne, ne skupna zmaga
Veliko oči bo uprtih v velikega zmagovalca belih cest, še zlasti potem ko je Mathieu van der Poel objavil podatke svoje zmagovite vožnje na Stravi. A Nizozemec zatrjuje, da gre zgolj po etapne zmage in da vseeno s svojimi kolesarskimi lastnostmi in procelinsko ekipo Alpecin Fenix ne more biti konkurenčen najboljšim hribolazcem in njihovim supermoštvom.

"Še bolj impresivno je bilo videti Mathieuja, ko je šel v takšna napada, ko smo bili vsi preostali skoraj popolnoma na koncu. Torej lahko s svojo močjo zagotovo dobro dirka od Tirenskega do Jadranskega morja," Pogačar ne izključuje novega presenečenja MdvP-ja. Ne nazadnje je pravi gorski dolgi klanec v sedmih dneh zgolj eden.

Van Aert prvič kapetan na enotedenski dirki
Če se MdvP otepa govora o boju za skupno zmago, pa je drugače z Woutom van Aertom, ki bo prvič v karieri kapetan Jumba Visme na etapni dirki. Pozimi je na klubskih pripravah odkrito spregovoril, da se želi preizkusiti v vlogi vodje in poskusi zmagati tudi na kakšni enotedenski dirki. A po naporni zimi v ciklokrosu in začetku sezone na cesti je marsikdo prepričan, da glavni cilj Belgijca vseeno ostajajo belgijske klasike: tako flamske kot ardenske.

Čas za prvo, vsaj etapno, zmago svetovnega prvaka?
Julian Alaphilippe skrbi za kolesarsko zabavo vsak dan letošnjega dirkanja in tako kaže neizmerno spoštovanje do mavrične majice, a Francoz osebno zmage letos še nima, a je hkrati res izvrsten ekipni igralec. Belgijski Deceuninck QuickStep ima tako dvojno orožje: ob svetovnem prvaku je tu znova Joao Almeida, ki je bil tretji na UAE Touru in je lani blestel na Giru.

Mezgec v šprinte, Polanc in Tratnik pomočnika
Branilec lanske zmage Simon Yates bo zdaj šele začel sezono, zato je njegova forma neznanka, bo pa v avstralski ekipi BikeExchange zato tudi Luka Mezgec, ki so mu namesto vloge šprinterskega pomočnika na Pariz–Nica raje dali vlogo prvega šprinterja na italijanski dirki.

Ob stalni Pogačarjevi senci Janu Polancu pri UAE Emirates bo na dirki še četrti Slovenec – Jan Tratnik, ki bo v zasedbi Bahrain Victoriousa deloval kot pomočnik za Mikela Lando. Bask je na prvih dveh enodnevnih dirkah v Italiji začel napadalno in močno, kar dviguje apetite pri Bahrajncih, katere bo iz avta vodil Gorazd Štangelj.

Dirka Rogerja De Vlaemincka
Leta 1966 rojena dirka se je sprva imenovala Trije dnevi juga, saj jo je organiziral kolesarski klub iz pokrajine Lacij kot protiutež najmočnejšim italijanskim dirkam, ki so potekale na severu. V 70. letih je postala dirka z zahodne na vzhodno obalo Apeninskega polotoka idealno ogrevanje za prvi spomenik sezone Milano–Sanremo. S kar šestimi zaporednimi zmagami med letoma 1972 in 1977 je dirko monopoliziral Belgijec Roger De Vlaeminck, zmagovalec vseh petih spomenikov, zaradi česar si je prislužil vzdevek Gospod Pariz–Roubaix.

Sčasoma so se dodajale etape, štarti pa so se premaknili severneje v Toskano, a cilj je tradicionalno ostal v San Benedettu del Trontu na Jadranski obali, kjer se ni končala samo prva izvedba tekmovanja, ki je hitro dobilo vzdevek dirka dveh morij (La corsa dei due mari). Letovišče v pokrajini Marche gosti tradicionalni zaključni ravninski kronometer v dolžini 10,1 km, ki je že velikokrat odločal o končnem zmagovalcu.

2019: Roglič za sekundo ugnal Adama Yatesa
Nazadnje leta 2019, ko je Primož Roglič za le sekundo prehitel Adama Yatesa, kar je razumljivo najtesnejša odločitev v zgodovini dirke. Rogliča je lani nasledil drugi dvojček Yates – Simon Yates.

Vrhunec v soboto in nedeljo
Dirka se začenja s šprintersko etapo, identično lanski, ki je pripadla Pascalu Ackermannu. Četrtek prinaša kroženje okoli Chiusidina, pri čemer se dejansko konča z dolgim položnim klancem (7 km s 4 odstotki), kar bo izločilo večino šprinterjev – priložnost za Mezgeca? Tudi v petek bo podobna trasa, celo z nekaj manj gričev in vzpenjanja, a zadnjih 13 km prinaša lažno ravnino in nov zaključek s 4-odstotnim naklonom v Gualdo Tadinu.

Kot je poudaril Tadej Pogačar – odločalo se bo v soboto in nedeljo. Četrta etapa je prava gorska s tremi vmesnimi vzponi pred ciljnim klancem na smučišče Prati di Tivo (14,6 km s 7 odstotki) – vsekakor dan za pretendente za skupno zmago. Nedelja prinaša tradicionalno etapo "zidov", kjer bodo šli štirikrat v zaključni 23-kilometrski krog s serijo kratkih, a izjemno strmih klancev v Castelfidardu. Etapa po okusu ciklokrosista in gorskega krosista van der Poela.

Za piko na i ravninski kronometer
Ponedeljkova šesta etapa je najbolj ravninska in za čiste šprinterje, zadnji dan pa prinaša tradicionalni 10-kilometrski kronometer, kjer se da še za nekaj sekund popraviti skupno razvrstitev, najbrž pa ne preprečiti nove zmage svetovnega prvaka v vožnji na čas, Filippa Ganne.