Medalje so si razdelile kolesarske velesile, spet je na vrhu Nizozemska (v zadnjih desetih letih le trikrat niso osvojile zlate medalje), tokrat po zaslugi Annemiek Van Vleuten. Foto: EPA
Medalje so si razdelile kolesarske velesile, spet je na vrhu Nizozemska (v zadnjih desetih letih le trikrat niso osvojile zlate medalje), tokrat po zaslugi Annemiek Van Vleuten. Foto: EPA
Annemiek Van Vleuten, ki bo 8. oktobra praznovala 40. rojstni dan (konec kariere načrtuje po naslednji sezoni), je bila kilometer pred ciljem še bolj v ozadju vodilne skupine, nato pa je pritisnila na polno in se odpeljala velikemu uspehu naproti. Foto: EPA
Annemiek Van Vleuten, ki bo 8. oktobra praznovala 40. rojstni dan (konec kariere načrtuje po naslednji sezoni), je bila kilometer pred ciljem še bolj v ozadju vodilne skupine, nato pa je pritisnila na polno in se odpeljala velikemu uspehu naproti. Foto: EPA

Prva kolesarka sezone, ki je letos dobila vse največje dirke, je startala kljub zlomu komolca (posledica padca na mešani štafeti), a Nizozemka, letos zmagovalka prve ženske različice Dirke po Franciji, je bila močna in taktično brezhibna. V skupini 12 kolesark, ki so se na mokri cesti pripravljale na zaključni sprint, je vedela, da ne sme čakati, zato je po desni strani pravočasno sprožila izjemen napad, na katerega ni bilo odgovora. Do cilja je ohranjala nekaj metrov prednosti.

Med dirko niti najmanj ni pomislila na tak razplet
"Niti za trenutek nisem razmišljala, da bom postala svetovna prvakinja, popolnoma sem bila predana moštvu in delu za Marianne Vos (14. mesto). Zaradi poškodovanega komolca sem vedela, da danes nimam večjih možnosti. Trdo sem delala za ta uspeh. To je noro," je povedala 39-letna junakinja dneva

Medalje za kolesarske velesile
Dirka je bila dolga 164,3 km s skupno 2433 višinskimi metri. Po startu v Helensburghu so se ob slikoviti obalni cesti kolesarke spustile do Wollongonga, kjer jih je najprej čakal krog z vzponom na Mount Keira, nato pa še šest mestnih krogov z vzponom prek Mount Pleasanta. Druga je bila s sekundo zaostanka Belgijka Lotte Kopecky, bronasto medaljo pa je osvojila Italijanka Silvia Persico.

Zadnji kilometer ženske cestne dirke
32-letna Špela Kern bo naslednji dve leti dirkala za francosko ekipo Cofidis, katere cilj je napredovanje v svetovno serijo, ekipa pa ima zagotovljen nastop na ženski Dirki po Franciji.  Foto: Organizator/www.sirotti.it
32-letna Špela Kern bo naslednji dve leti dirkala za francosko ekipo Cofidis, katere cilj je napredovanje v svetovno serijo, ekipa pa ima zagotovljen nastop na ženski Dirki po Franciji. Foto: Organizator/www.sirotti.it

12. mesto Eugenije Bujak ostaja nedotaknjeno
Med 129 kolesarkami so bile tri Slovenke: Eugenia Bujak, Špela Kern in Urška Pintar. Urška Pintar je osvojila 42. mesto z zaostankom skoraj petih minut. Eugenia Bujak (pred dvema letoma je v Imoli z 12. mestom postavila slovenski mejnik) je bila 56. (+9:32), Špela Kern 65. (+12:42).

Špela Kern 10 km vozila nekaj metrov pred vsemi
55 km pred ciljem je napadla Špela Kern in bežala deset kilometrov, vendar Britanke niso dopustile, da bi imela kaj več kot 15 sekund prednosti. Sledil je nov vzpon na Mount Pleasant (43 km pred ciljem), na katerem se je naredila selekcija, od Slovenk je nekaj časa lahko priključek držala le Urška Pintar.

V nedeljo še moška cestna dirka
Vrhunec svetovnega prvenstva v Wollongongu bo nedeljska cestna dirka članov (266,9 km), na kateri bo visoko meril Tadej Pogačar. Od Slovencev bodo nastopili še Jan Tratnik, Domen Novak, Jan Polanc, Jaka Primožič in David Per. Prenos po 6. uri na TV SLO 2 in na MMC-ju.

Darilo za polnoletnost – nova mavrična majica
Pred dirko članic (in mlajših članic) je bila v Wollongongu dirka mladink, kjer je Zoe Bäckstedt na svoj 18. rojstni v velikem slogu ubranila mavrično majico. Britanka je napadla že v prvem krogu in se kot novopečena svetovna prvakinja v vožnji na čas odpeljala sama proti cilju tudi na cestni dirki, kjer je vse tekmice prehitela za dobri dve minuti.

Vsestranskost in dobri geni
Zoe Bäckstedt potrjuje sloves največjega kolesarskega talenta pri ženskah, saj je v tej sezoni prišla že do četrte mavrične majice in to v ciklokrosu, velodromu in cesti. Valižanka je sicer hči Šveda Magnusa Bäckstedta, zmagovalca Pariz–Roubaixa iz leta 2004, tudi njena mati Meghan Hughes pa je bila profesionalna kolesarka.

S poškodovanim komolcem do naslova svetovne prvakinje