Vse oči so bile uprte v obračun velike trojice – Mathieu van der Poel, Wout van Aert in Julian Alaphilippe. Veliki in nesporni favoriti so res krojili razplet tekme. Odločilna akcija se je začela 39 kilometrov pred ciljem, ko je potegnil svetovni prvak Alaphilippe, najprej mu je sledil van der Poel, le malo pozneje pa se je pridružil še van Aert. Skratka, prvi trije favoriti so pobegnili skupaj!
Alaphilippe trčil z motorjem!
A beg v tej kombinaciji je trajal le nekaj kilometrov, saj se je Alaphilippe 35 km pred ciljem zaletel v motor, na katerem je bil sodnik, in odstopil v bolečinah. Iz njegove ekipe Deceuninck Quick Step so sporočili, da si je zlomil desno zapestje, v ponedeljek ga čaka operativni poseg.
Dolgo sta se gledala
Favorita sta nadaljevala in v šprintu obračunala za zmago. Van der Poel je ves čas vodil, Belgijec pa je bil prilepljen na njegovo kolo. Skoraj en kilometer sta se le gledala, do akcije je končno prišlo 200 metrov pred ciljem. Nizozemec ni izgubil vodilnega položaja in se veselil velike zmage.
Po očetovih poteh
"Nimam besed," je v cilju razlagal zmagovalec, ki je vendarle našel besede: "Na koncu nisem vedel, kdo je bil boljši. V zadnjih metrih sva se dolgo gledala. Vedel sem, da dlje kot bova to počela, več prednosti to pomeni zame. Glede na to, da je Wout potegnil dokaj pozno, je pomenilo, da je bil tudi on precej utrujen." Njegov oče Adri van der Poel je v 80. letih dobil dva spomenika (tudi Flandrijo).
Mezgec 23., Pibernik odstopil
V šprintu manjše skupine je obračun za tretje mesto pripadel Norvežanu Alexandru Kristoffu. Nastopila sta dva Slovenca, Luka Mezgec je bil 23., Luka Pibernik pa je odstopil.
Video: Padec Alaphilippa
Jumbo Visma vedno 1. ali 2.
To je bil zadnji letošnji spomenik (Pariz–Roubaix je bil odpovedan). Kolesarji Jumba Visme so imeli veliko uspehov, saj so dobili dva (prav van Aert je dobil Milano–San Remo; Primož Roglič je dobil Liege–Bastogne–Liege), na preostalih dveh pa so bili drugi.
Spomeniki v kolesarstvu
Že zgodaj se je najodmevnejših enodnevnih dirk prijel poseben sloves. Zmagovalci so uživali ugled in so se postavljali ob bok zmagovalcem tritedenskih dirk. Tako kot še zdaj v kolesarstvu ni bilo velike poenotenosti, a so do 80. let vseeno izoblikovali seznam osmih klasik. Ob petih zdajšnjih velikih dirkah so osmerico sestavljale še Pariz–Tours, Pariz–Bruselj in Valonska puščica. Prvi dve dirki (po okusu šprinterjev) sta zaradi finančnih težav in logističnih glavobolov zašli v težave, puščica pa je potegnila krajšo v ardenskem dvoboju z LBL-jem.
Belgijski trio z vsemi zmagami
Preostalo je pet klasik, ki se jih je zaradi skoraj stoletne zgodovine oprijel vzdevek spomeniki. Prav vsaka ima svoje zakonitosti in značilnosti, zaradi specializacije skorajda ni več kolesarja, ki bi bil fizično sposoben zmagati na vseh petih. Zadnji, ki ima to možnost, je belgijski veteran Philippe Gilbert, ki mu manjka šprinterski spomenik v San Remu. Vseh pet dirk so osvojili le trije veliki Belgijci: Eddy Merckx (19 spomenikov v letih 1966–1976), Roger de Vlaeminck (11 zmag 1970–1979) in Rick Van Looy (8 zmag 1958–1965). Slednji je zmagal tudi na prej omenjenih treh klasikah, medtem ko je najboljšima v zgodovini spomenikov zmanjkal uspeh na Pariz–Tours.
Ime, vzdevek in običajni termin:
Milano–San Remo (Primavera = spomladanska klasika) sredi marca;
Dirka po Flandriji (De Ronde = najlepša flamska) na začetku aprila;
Pariz–Roubaix (L'Enfer du Nord = severni pekel), sredi aprila;
Liège–Bastogne–Liège (La Doyenne = najstarejša), konec aprila;
Po Lombardiji (Classica delle foglie morte = klasika odpadlega listja), konec oktobra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje