Na prvenstvu v Nemčiji je nastopilo 16 reprezentanc. Slovenija se je v predtekmovalni skupini v Berlinu pomerila z Nemčijo, Estonijo in Belgijo. V nadaljnje tekmovanje so vodila prva tri mesta, po presenetljivem uvodnem porazu z Belgijo (61:82), zmagi nad Estonijo (80:63) in porazom proti gostiteljem (57:79) pa so varovanci Janeza Drvariča hitro končali tekmovanje.

Za MMC se je prvenstva spomnil Roman Horvat: "Osebno nimam najlepših spominov. Mislim, da sem se takrat na sredozemskih igrah v Franciji poškodoval. Proti Hrvaški sem dobil neugoden udarec v stegensko mišico. 14 dni nisem moral normalno trenirati, kar se je močno poznalo. Niso lepi spomini. Prvo srečanje, proti Belgiji, smo izgubili, kar je bilo na koncu tudi odločujoče. Rezultat vsekakor ni bil tak, kakršnega smo vsi pričakovali. Menim, da takrat nismo imeli tako slabe reprezentance, kot je bil rezultat."

Zdovc vodja mlade slovenske vrste
Krilni košarkar, ki je bil leto pozneje s 36 točkami junak finala evropskega pokala, ko je Olimpija v Lozani ugnala Taugres (91:81), se priprav sicer ne spomni najbolje, a ve, da so Slovenci odigrali kar nekaj tekem pred prvenstvom: "Liga se je končala sredi maja, če se dobro spomnim. Potem smo trenirali še v klubu, bili teden dni prosti, potem pa se je odigralo prvenstvo, ki je bilo prej, ne tako kot zdaj, ko je septembra. Tako tudi ni bilo treba imeti priprav, dolgih dva meseca. Priprave niso bile nič kaj drugačne kot zdaj. Morda smo imeli takrat kakšno tekmo več, kot je bilo pa treba. Če bi naredili dober rezultat, bi rekli, da je bilo tako prav."

Drvarič je v Nemčijo popeljal zelo mlado ekipo, na čelu z Juretom Zdovcem, ki je bil jugoslovanski reprezentant in je pred tem na dveh EP-jih zapored postal evropski prvak, leta 1990 pa v Argentini še svetovni: "Bili smo res mlada reprezentanca. Zdovc je bil edini v članski jugoslovanski reprezentanci. Hauptman in Kotnik sta bila včasih v B-reprezentanci, saj so takrat še bile te B-ekipe za določene tekme. Jaz sem bil recimo v mladi reprezentanci. Nismo imeli nekih mednarodnih izkušenj kot reprezentanca. Kot ekipa res nismo bili tako slabi, kot je bil slab rezultat."

Nemčiji se je vse poklopilo
Nekoliko presenetljivo so naslov prvaka osvojili Nemci, ki so v finalu z 71:70 ugnali Rusijo. Tretje mesto so zasedli Hrvati, ki so bili favoriti prvenstva, leto pred tem so na olimpijskih igrah osvojili srebro, a na EuroBasketu 1993 izbrana vrsta razumljivo ni igrala po svojih zmožnostih. Tedaj je Nemčijo vodil Svetislav Pešić, najboljši igralec prvenstva pa je postal center Christian Welp: "Države - tako kot tudi mi zdaj - delajo na tem, da na domačem prvenstvu naredijo najboljši izid. Nemčija, pa če je presenetila ali ne, je takrat igrala odlično košarko. Ujeli so se kot ekipa in imeli so nekaj odličnih posameznikov. Poklopilo se jim je. Vse je šlo na njihov mlin in tako so postali evropski prvaki."

Evropsko prvenstvo leta 1993 je zaznamovala tudi smrt Dražena Petrovića, najboljšega evropskega košarkarja tisti čas. Čudežni deček hrvaške košarke se je tri tedne pred prvenstvom ponesrečil na nemški avtocesti. Pred tem je odigral zadnjo tekmo v kvalifikacijah za EP, ko je bila Slovenija na Poljskem boljša s 94:90: "To je bil kvalifikacijski turnir. Nekoliko pomembnejši kot na primer te pripravljalne tekme zdaj. Šteje pa le, da se uvrstiš na prvenstvo. Ni bilo pomembno, katero mesto si osvojil, samo da si šel naprej. Mogoče smo bili pa mi za tisto prvenstvo prehitro v formi. Tisto leto je zaznamovala smrt Dražena Petrovića. Zadnjo tekmo je odigral proti nam. Vse prvenstvo je bilo zaznamovano s tem. Mogoče je bila Hrvaška najboljša ekipa na tistem prvenstvu, pa jasno tega ni mogla dokazati. Tak splet okoliščin - pa niso to izgovori -, take stvari so se dogajale, da enostavno Slovenija ni mogla narediti kaj več."

Pred tem blizu olimpijskih iger
Slovenija zares ni imela tako slabega moštva, kot recimo kaže rezultat na EP-ju. Leto pred tem je bila blizu preboja na olimpijske igre v Barceloni. "Če gremo gledat prve kvalifikacije za olimpijske igre 1992, smo za točko izgubili z Rusijo, takrat NSD-jem. Bili smo najbližje olimpijskim igram. Že na prvem turnirju, ki smo ga odigrali kot reprezentanca, smo bili pred vrati tega turnirja. Če bi nam takrat morda uspelo, bi bilo lahko drugače. Nikakor se nam ni poklopilo, ko pravijo, da se morajo v pravem času za dober rezultat poklopiti igralci, forma, strokovno vodstvo … Pri nas je trajalo nekoliko dalj časa. Je pa res, da mora vsaka reprezentanca zoreti."

Horvat sicer še vedno igra v drugi slovenski ligi za Šenčur. Zadnje dve leti pa sodeluje tudi na TV Slovenija kot strokovni komentator. Zanj bo EP v Sloveniji že drugo veliko tekmovanje v tej vlogi: "To bo drugo prvenstvo. Za mano je eno evropsko prvenstvo in ene olimpijske igre. V Litvi sem imel veliko treme. Take treme nisem imel nikoli na košarkarskem igrišču, ne glede na to, proti komu sem igral. Poznaš igro, poznaš igralce, veš, kaj je treba povedati, potem pa je to treba še spraviti v eter. Vsakič ne uspeš, ampak se trudiš. Je pa tako, vsako tekmo vzamem kot izziv in se na vsako pripravljam - tako kot se igralci, se jaz kot komentator."