Potem ko je slekel tekmovalni dres, je Boštjan Nachbar organiziral sindikat igralcev klubov, ki igrajo v Evroligi. Foto: BoBo
Potem ko je slekel tekmovalni dres, je Boštjan Nachbar organiziral sindikat igralcev klubov, ki igrajo v Evroligi. Foto: BoBo

Nekdanji slovenski reprezentant Boštjan Nachbar je vodja Združenja košarkarjev Evrolige, ki zastopa igralce v dogovorih z vodstvom najpomembnejšega košarkarskega tekmovanja na stari celini.

Prva naloga – prepričati klube, da izpustijo igralce
Pobudnik ustanovitve ELPA-ja, združenja evroligaških košarkarjev, je bil prav Nachbar, ki je pri tem sledil ameriškemu vzoru v Ligi NBA. V zadnjih letih so se z vodstvom Evrolige pogajali predvsem o boljših razmerah za košarkarje: skrbi za zdravje, razmerah za potovanja, obveznem počitku med tekmami in plačilni disciplini. ELPA si je v pogajanjih z vodstvom in klubi že ustvaril ugled. Boštjan Nachbar o tem, kaj je bila ob prekinitvi Evrolige ena prvih nalog predstavnikov košarkarjev.

"Smo v obdobju velike negotovosti. Pokazalo se je, kako so se klubi v košarki odzvali neenotno. Še zdaj ni soglasja med klubi, kaj dovoliti igralcem. Tukaj mislim, ali lahko gredo igralci domov ali ne. Tukaj smo močno prepričevali Evroligo, da dopusti igralcem svobodno odločitev, saj so odrasli ljudje. Zniževanje plač, prilagajanje pogodb lahko nemoteno potekata tudi brez fizične navzočnosti igralca," je v okviru STA-kluba o športu v času pandemije pripovedoval Nachbar, ki je kot najbolj problematične klube izpostavil španske, kjer še kar vlada iluzija, da se bo Liga ACB vsak čas nadaljevala.

Šport po pandemiji? "Vsi vstopamo v neznano"

Tudi slovenske klube zapustili tujci
Tudi v slovenskih klubih je večina tujih košarkarjev odšla domov, vključno z nekaterimi Američani. Slovenska tekmovanja so že uradno končana, liga pa razveljavljena. Težava je, ker Jadranska liga še ni končana: ostajata še ena tekma rednega dela in končnica. Za Primorsko zadnja tekma nima pomena za uvrstitev, drugače je z Ljubljančani in Novomeščani: Olimpija je v igri za polfinale Jadranske lige, Krka se še bori za obstanek.

Niso svetovali vrnitve domov, a treba razumeti
V Evroligi so velike razlike med ureditvami v posameznih državah in pa seveda tudi v odnosih klubov do košarkarjev. "Mi sicer nismo svetovali, naj se igralci vrnejo v domovine. Stališče sindikata je bilo, naj ostanejo v kraju bivanja, a treba je razumeti igralce, ki so z drugih celin, iz manj ogroženih držav, predvsem pa ločeni od svojih družin in najbližjih. Želimo si kolektivnega dogovora, ne pa dogovorov na zelo individualni ravni. V tem primeru se bo reševanje preselilo na sodišča in mednarodna razsodišča, kar pa bo dolgoročno spravilo klube v hude težave," je o kompleksnosti vprašanja pojasnjeval zdaj prvi košarkarski sindikalist v Evropi.

Evroliga zaradi sodelujočih klubov iz različnih držav nima enotnih pravil, pri čemer je sledil zelo različen odziv na zaustavitev tekmovanj. Največ težav so igralcem povzročali v Španiji, čeprav je ta država druga najbolj prizadeta med pandemijo v Evropi. Foto: EPA
Evroliga zaradi sodelujočih klubov iz različnih držav nima enotnih pravil, pri čemer je sledil zelo različen odziv na zaustavitev tekmovanj. Največ težav so igralcem povzročali v Španiji, čeprav je ta država druga najbolj prizadeta med pandemijo v Evropi. Foto: EPA

Igralci plačani le do 15. marca?
V Sloveniji se klubi dogovarjajo, da bi plačali igralce do 15. marca, ko so ustavili ligo, in bi s tem breme plač v celoti prenesli na igralce. Pravičneje bi bilo, če bi si breme krize klubi in košarkarji razdelili, neznanka pa je tudi, kaj bi v primeru sodnega spora odločila mednarodna arbitraža. Se pa glede na spreminjajoče se stanje spreminjajo tudi pričakovanja igralcev.

"V prvih treh dneh, kako bo z mojo pogodbo in ali bo 100-odstotno izpolnjena. Že prej kot v 10 dneh so bila vprašanja popolnoma drugačna. Obstaja zavedanje, da vrhunski šport v tem trenutku ni tako pomemben," je o hitri spremembi razmišljanja košarkarjev dejal Nachbar.

Lahko, da bodo izginila tudi velika klubska imena
V Ligi NBA imajo košarkarji sklenjeno kolektivno pogodbo z ligo, zato je v Ameriki reševanje zdajšnjega stanja enotnejše kot v razpršeni Evropi. V teh mesecih brez košarke se bodo zamajali številni klubi, tudi tisti na čvrstih temeljih, številni na trhlih nogah pa se bodo sesuli. To je morda tudi priložnost, da bodo obstali klubi s pravim športnim razmišljanjem, z vizijo, vzgojo košarkarjev.

"Mogoče je to priložnost, da se počistijo nekateri klubi in tekmovanja, katerih delovanje ni bilo sprejemljivo za športnike – pozna, nepopolna plačila, slaba komunikacija z igralci, neurejenost osnovnih zdravstvenih zadev, ki bi jih moral biti deležen športnik. Če iščem optimizem v času pandemije, je mogoče prav to: čas za resetiranje. Da se v bližnji prihodnosti – v prihodnji sezoni – klubi spoprimejo z manjšimi proračuni, a delujejo bolj zdravo, pregledno, predvsem pa boljše. Apetit po zmagah, da si viden kot klub, je tako narasel, da je presegel realne zmožnosti klubov, ki so šli v velike minuse, ki jih je kriza zdaj razgalila. Ti klubi bodo imeli dolgoročne težave, kar se kaže že zdaj. Zato tudi obstaja ta nerealna želja, da se nekako še reši košarkarska sezona. Tudi v nogometu bomo videli zelo podobno stvar. Luknja bo tako velika, da bo potrebnih več sezon, da se vse to popravi. Ali če sem malce črnogled: klube, ki jih zdaj poznamo tudi pod velikimi imeni, jih mogoče ne bomo videli več v evropski košarki," se je Nachbar razgovoril, kaj vse grozi evropski klubski košarki, če ne bo temeljite prenove.

Ali se bo zadnji krog Jadranske lige sploh kdaj odigral? Olimpija se je borila za polfinale regionalnega tekmovanja, Krka pa za obstanek, medtem ko v Primorski zadnji krog ne spreminja ničesar. Foto: www.alesfevzer.com
Ali se bo zadnji krog Jadranske lige sploh kdaj odigral? Olimpija se je borila za polfinale regionalnega tekmovanja, Krka pa za obstanek, medtem ko v Primorski zadnji krog ne spreminja ničesar. Foto: www.alesfevzer.com

Priložnost za spravo Uleb – Fiba Europe?
Evropska košarka je že dve desetletji v organizacijski krizi: v sporu sta zasebna Evroliga in Evropska košarkarska zveza, ki ne sodelujeta med seboj. Tako so že zimzelene zgodbe pri nagajanju glede sodnikov, pa križanju koledarja reprezentančnih in klubskih tekem, v naši regiji smo občutili tudi ukrepe, ko mednarodna zveza ni priznala Jadranske lige.

O razprtijah je v razpravi STA-kluba Boštjan Nachbar povedal: "Košarka v Evropi je že nekaj časa na mrtvi točki. Vsi vemo, da je veliko klubov že pred to koronakrizo delovalo z izgubo. Pravega sodelovanja ni. Reprezentance igrajo brez najboljših, tako da tudi Fiba nima nič od tega, vsaj v Evropi. Vedno izhajam z vidika igralcev kot sam nekdanji košarkar in zdaj kot njihov predstavnik: vlada velika pripravljenost, da se te stvari uredijo. Priložnost bo dana."

Profesionalni šport je tudi pomemben del svetovnega posla, pomemben tudi v medijskem svetu, a za množice ljudi je predvsem razvedrilo. Razvedrilu pa so se v finančnih težavah ljudje prisiljeni najprej odpovedati.

Naval na šport: Boštjan Nachbar