Prestavitev olimpijskih iger za eno leto bo potegnila za seboj veliko sprememb, a predpogoj za začetek novih priprav - tako športnih kot organizacijskih - je, da se ukroti pandemija in končajo karantene po svetu, tudi v Sloveniji. Foto: EPA
Prestavitev olimpijskih iger za eno leto bo potegnila za seboj veliko sprememb, a predpogoj za začetek novih priprav - tako športnih kot organizacijskih - je, da se ukroti pandemija in končajo karantene po svetu, tudi v Sloveniji. Foto: EPA

"Vse se je ustavilo, vse se bo moralo prilagoditi na novo stanje, za katero pa še prav nihče ne ve, kako bo. Kakšna bo pandemija, kdaj se bo sploh lahko začelo pripravljati na igre," je uvodoma dejal generalni sekretar OKS-a Blaž Perko.

Zlasti v Španiji je težava, saj klubi še kar vztrajajo v iluziji, da se bo sezona enkrat nadaljevala.

Boštjan Nachbar

Še pred nekaj tedni si je bilo težko predstavljati popolno ustavitev javnega življenja, ki pa je zaradi širjenja novega koronavirusa s seboj potegnila tudi prekinitev športnih tekmovanj po vsem svetu, vrhunec je bila nedavna prestavitev olimpijskih iger.

Blaž Perko se je po desetletju in pol dela v Olimpijskem komiteju Slovenije lani povzpel na položaj generalnega sekretarja OKS-a. Foto: BoBo
Blaž Perko se je po desetletju in pol dela v Olimpijskem komiteju Slovenije lani povzpel na položaj generalnega sekretarja OKS-a. Foto: BoBo

Na telekonferenčni razpravi v organizaciji kluba STA so sodelovali generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko, direktor športne agencije SportMediaFocus Tomaž Ambrožič in Boštjan Nachbar, nekdanji uspešni košarkar in zdajšnji direktor sindikata igralcev košarkarske Evrolige.

Izgubljena sredstva vložena v pripravo športnikov
Prestavitev olimpijskih iger v Tokiu na drugo leto zaenkrat sicer OKS-u še ni prinesla neposredne finančne izgube. "Avansi za organizacijski komite se bodo prenesli na drugo leto. Glede "Slovenske hiše" smo se dogovorili na novi termin, tukaj ni bilo za zdaj še nič finančno izgubljeno," je pojasnil Blaž Perko in dodal, da se kot izgubo lahko obravnavajo potrošena sredstva za priprave športnikov na igre. "Potrebno bo vložiti nova sredstva za drugo leto, saj se bo moral začeti novi cikel priprav, kvalifikacije. To je za zdaj zaznana finančna izguba."

Zdaj vlada prepoved opravljanja športnih dejavnosti. S tem je onemogočena opravljanje dela, tako da bodo športniki (s. p.) dobili ustrezna nadomestila, za katera je poskrbela vlada.

Blaž Perko

Prekinitev športnih dejavnosti je poskrbela za veliko negotovosti tudi v športu, ki je v Sloveniji v težkih časih mnogokrat prej predstavljal žarek upanja in bil pomemben dejavnik nacionalnega ponosa.

Športne tribune bodo še samevale
"Še prezgodaj je govoriti, kam gremo in kakšne so izgube. Vsi stopamo v neznano. Šport se odvija pred gledalci, za gledalce. Mislim, da bo šport trpel dlje časa kot ostala področja. Športne tribune bodo še nekaj časa samevale, kar bo pustilo določene posledice,"
razmišlja Tomaž Ambrožič, ki je ob tem športni svet pozval k premisleku in pospešitvi digitalizacije.

Boštjan Nachbar je po uspešni košarkarski karieri zdaj izvršni direktor sindikata igralcev Evrolige. V klubu STA je bil eden izmed treh gostov razprave, kaj čaka svet športa po pandemiji. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Boštjan Nachbar je po uspešni košarkarski karieri zdaj izvršni direktor sindikata igralcev Evrolige. V klubu STA je bil eden izmed treh gostov razprave, kaj čaka svet športa po pandemiji. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Klubi Evrolige niso izpustili igralcev domov
Nekdanji izvrstni košarkar in zdaj vodja igralskega sindikata Boštjan Nachbar se je razgovoril o težavah, ki so jih imeli zaradi neenotnega pristopa k soočanju s pandemijo v Evropi. "Še zdaj ni prišlo do soglasja med klubi, kaj dovoliti igralcem. Tukaj mislim, ali lahko gredo igralci domov ali ne. Tukaj smo imeli veliko prepričevanje Evrolige, da dopustijo igralcem svobodno odločitev, saj so odrasli ljudje. Zniževanje plač, prilagajanje pogodb, se lahko nemoteno odvije tudi brez fizične prisotnosti igralca," je pojasnjeval Nachbar in izpostavil nejevero vodij tekmovanj, da gre za dalj trajajočo prekinitev tekmovanj: "Zlasti v Španiji je težava, saj klubi še kar vztrajajo v iluziji, da se bo sezona enkrat nadaljevala."

Kriza bi lahko uničila nekatere košarkarske velikane

Zdaj se bo videlo, kako pomemben je šport gospodarsko
Nepredstavljivo športno mrtvilo, ki ga v Evropi ni bilo vse od druge svetovne vojne, je čas za premislek tako po klubih kot še bolj po tekmovanjih, zvezah in vodilnih organih posameznih športov. Ob tem se postavlja tudi vprašanje vloge športa in vrhunskega športa v družbi.

"Mogoče se bomo šele zdaj zavedli, kako je šport močna gospodarska panoga. Ne samo v svetu ali Evropi, zlasti mislim v Sloveniji. Imamo veliko športnikov ali ljudi, povezanih neposredno s športom od trenerjev do drugega podpornega osebja," opozarja Ambrožič, da ima šport v Sloveniji tudi pomemben neposredni gospodarski pomen.

Sodelujoči so odgovarjali na vprašanja, kaj se bo s športom zgodilo po koncu pandemije, kako bo z vlaganji v šport, z razvojem mladih in kako bi lahko pomagala država, ki je obljubila pomoč.

Profesionalni šport se bo vrnil v normalne, tržne okvire, ko se bodo razmere normalizirale. Če bodo zaradi tega 20 ali celo 50 odstotkov nižji zaslužki, bodo pač nižji.

Tomaž Ambrožič
Tomaž Ambrožič je strokovnjak za trženje v športu. Foto: MMC RTV SLO
Tomaž Ambrožič je strokovnjak za trženje v športu. Foto: MMC RTV SLO

Ali je etično upravičeno reševati profesionalni šport?
Ob tem se je zastavilo tudi vprašanje ali je v primeru dolgotrajneše pandemije in večmesečne karantene ter sovpadajoče gospodarske krize sploh moralno etično upravičeno reševati vrhunski – profesionalni šport?

"To bo pokazal čas. To je bilo še par tednov nazaj nepredstavljivo. Da in ne, se lahko glasi odgovor," je dejal Nachbar in navedel primer iz svojega sindikata, kako hitro se je razmišljanje o lastni karieri podredilo širšim zdravstvenim težavam: "V prvih treh dneh je bilo, kako bo z mojo pogodbo in ali bo 100-odstotno izpolnjena. Že prej kot v 10 dneh so bila vprašanja popolnoma drugačna. Zavedanje, da vrhunski šport v tem trenutku ni tako pomemben."

Ambrožič kot vodja podjetja za marketing v športu podaja svoje razmišljanje: "Profesionalni šport se bo vrnil v normalne, tržne okvire, ko se bodo razmere normalizirale. Če bodo zaradi tega 20 ali celo 50 odstotkov nižji zaslužki, bodo pač nižji. Tega se ne da umetno regulirati," zagovarja tržni sistem po normalizaciji življenja, a predtem poudarja: "Potrebno je narediti vse, da se to obdobje teh 2, 3 ali celo 5 mesecev preživi. Zagotovo ni profesionalni šport, ki bi ga morali najprej reševati. To je vrh športa. Tu gre za vzore in bodo športniki brez težav delili usodo okolja."

  • Klub STA : posnetek videokonference "Šport po pandemiji"