Luka Garza se je rodil 27. decembra 1998 v ameriškem glavnem mestu Washingtonu. Foto: AP
Luka Garza se je rodil 27. decembra 1998 v ameriškem glavnem mestu Washingtonu. Foto: AP

Lukov oče Frank je Američan, ki je tako kot njegov oče James Halm igral univerzitetno košaro. Košarki je zapisana tudi družina po mamini strani, četudi je bil dedek Refik Muftić uspešen nogometni vratar. Košarko je namreč igrala mama Šejla, njena sestra Lejla pa je poročena z Alibegovićem. Teo je z 990 točkami še vedno na vrhu strelcev slovenske izbrane vrste, s katero je zaigral na treh evropskih prvenstvih, sicer pa je zbral 52 nastopov za reprezentanco. Vsi trije Alibegovićevi sinovi so košarkarji in igrajo v Italiji. Najstarejši Mirza je član drugoligaša Torina, najmlajši Denis, ki je edini zaigral v mlajših kategorijah za Slovenijo, tretjeligaša Ancone, Amar pa nosi dres bolonjskega Virtusa, prvega favorita Evropskega pokala, kjer se je srečal tudi s Cedevito Olimpijo.

Z Iowa Hawkeyes je Garza letos prišel med 32 najboljših ekip študentske lige, njegovo povprečje pa je znašalo imenitnih 24,1 točke in 8,7 skoka na tekmo. Pri Sporting News so ga drugič zapored razglasili za najboljšega univerzitetnega košarkarja. Zadnji, ki je bil imenovan dvakrat, je bil Michael Jordan. Po odličnih predstavah je prejel še eno veliko priznanje, saj so mu podelili nagrado Jamesa Naismitha, ki jo od leta 1969 podeljujejo najboljšemu študentskemu košarkarju. Najprej je romala v roke Kareema Abdula-Jabbarja (tedaj še Lewa Alcindorja), nato pa so jo dobili še Pete Maravich, Bill Walton, Larry Bird, Jordan, Patrick Ewing, David Robinson in Tim Duncan. Lani je bil izbran Obi Toppin, leto prej pa Zion Williamson.

Garza je prejel nagrado, ki nosi ime po
Garza je prejel nagrado, ki nosi ime po "izumitelju" košarke Jamesu Naismithu. Foto: AP

"Dobiti nagrado, ki nosi Naismithovo ime, je velika čast, ki jo bomo z mojo družino cenili vse življenje. Naismith mi je spremenil življenje, kot je še mnogo drugih, ko je ustvaril igro, ki jo ljubi toliko ljudi. Leta 2015, ko sva z očetom gledala, kako je nagrado v Indianapolisu dobil Frank Kaminsky, si nisem mislil, da bom čez šest let jaz v tem položaju. Velika zahvala univerzi Iowa, trenerju McCafferyju, celotnemu strokovnemu štabu, soigralcem, moji družini in vsem, ki so mi na tej poti stali ob strani. To ni individualna nagrada, ampak priznanje za celo ekipo. Zelo sem ponosen, da jo bom prinesel v Iowa City," je po prestižnem priznanju, ki ga je dobil kot prvi košarkar univerze Iowa, povedal Garza, ki bo skoraj zagotovo zaigral za domovino svoje mame Bosno in Hercegovino.

Prihodnost najboljšega igralca NCAA-ja še ni jasna. Lani, ko je s povprečjem 23,9 točke in 9,8 prišel v ožji izbor za nagrado Jamesa Naismitha, se je odjavil z drafta Lige NBA in se še za četrto leto vrnil na univerzo. Čeprav je blestel v študentski ligi, pa ga napovedi uvrščajo v drugi krog nabora NBA-ja. 211 centimetrov visoki Garza, ki ima 122 kilogramov, fizično je zelo močen, pod obročem nepopustljiv borec in izredno iznajdljiv, dober v igri s hrbtom proti košu, za svojo višino pa je zelo soliden strelec z razdalje. Met za tri točke je v času študija močno popravil in je v zadnji sezoni trojke zadeval s 44-odstotno uspešnostjo.

Teoman Alibegović je blestel v dresu Slovenije, za slovenske mlajše kateogrije pa je igral tudi Lukov bratranec Denis. Foto: www.alesfevzer.com
Teoman Alibegović je blestel v dresu Slovenije, za slovenske mlajše kateogrije pa je igral tudi Lukov bratranec Denis. Foto: www.alesfevzer.com

V štirih letih je zelo napredoval, bo pa decembra dopolnil 23 let in dejstvo je, da gre za fizično izdelanega igralca, kar poudarjajo tudi ogledniki. Veliko prostora za napredek z vidika telesnih sposobnosti kot tehničnega znanja ni veliko. Glavni dvom je, kako se bo prilagodil na najvišjo raven, ki jo prinaša košarka v NBA-ju z izjemno gibljivimi visokimi športniki. Njegov slog igre se namreč ne sklada s prevladujočim v ligi. Prav hitrost je njegova največja hiba, tudi obramba ni njegova močnejša stran, hkrati pa so njegove atletske predispozicije povprečne.

“Ko razmišljam o prehodu na profesionalno raven, ne dvomim, da mi bo uspelo. Trdo bom delal in dal od sebe vse, da bom na najboljši način pomagal ekipi, ne glede na to, kakšna bo moja vloga in kako bom moral igrati. Res je, da sem na univerzi veliko igral pod obročem, kar mi ustreza. To ni značilno za NBA, a verjamem, da sem dovolj nevaren tudi z metom za tri točke in lahko zadevam z razdalje, da mi uspe,“ je samozavesten Garza. Vrata na največji košarkarski oder zanj niso zaprta. Mnogi košarkarji – predvsem evropski, ko so jim očital določene pomanjkljivosti – so že dokazali, da se da marsikatero skriti, dodobra pa izkoristiti svoje glavne kakovosti. Kakor koli, četudi ne v NBA-ju, je zagotovo pred njim svetla košarkarska prihodnost.