Marko Milič je bil nosilec Olimpijine igre v sezoni 1996/1997, ko je Olimpija Bracelono premagala dvakrat in se uvrstila na Final four. Foto: EPA
Marko Milič je bil nosilec Olimpijine igre v sezoni 1996/1997, ko je Olimpija Bracelono premagala dvakrat in se uvrstila na Final four. Foto: EPA
Zmago Sagadin
Alfa in omega Olimpije v 90. letih je bil Zmago Sagadin. Foto: MMC RTV SLO
Šarunas Jasikevičius
Šarunas jasaikevičius se je leta 2000 z Olimpijo skorajda uvrstil na Final four. Za zmaje je bila usodna prav Barcelona, v katero se je Litvanec preselil po koncu te sezone. Foto: EPA
Vlado Ilievski
Vlado Ilievski je bil član Olimpije leta 2003, ko so Ljubljančani pod vodstvom Toma Mahoriča zadnjič premagali Barcelono in za las ostali brez zaključnega turnirja. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
1996: Prva zmaga Olimpije na krilih Miliča in McDonalda
1996: Koš McDonalda za edino zmago Olimpije v Barceloni
2000: Goldwire v zadnjih trenutkih pokopal ljubljanske upe
2003: Olimpija pod Mahoričem na pragu senzacije

Katalonci v medsebojnih srečanjih vodijo z 9:6, a do prednosti so prišli šele z zmagami na zadnjih štirih tekmah. Tivoli je naletom Barcelone kljuboval vse do sezone 2003/2004, ko so Španci v šestem poskusu le premagali zmaje, ki so bili takrat kadrovsko že močno načeti. Barca tako na Slovenijo nima najlepših spominov, saj je njihov izkupiček v Ljubljani le 2:5. V Barceloni je razmerje 7:1.

V videoposnetkih na desni strani si oglejte:
- 1996 - Prva zmaga Olimpije na krilih Miliča in McDonalda
- 1996 - Koš McDonalda 8 sekund pred koncem za edino zmago Olimpije v Barceloni
- 2000 - Trojka Goldwira v zadnjih trenutkih tekme
- 2003 - Pod vodstvom Mahoriča za las ob Final four

Od zlatih časov ...
90. leta so minila v znamenju zeleno-belih, ki so Barcelono pokorili na prvih dveh dvobojih. V sezoni, ko se je četa Zmaga Sagadina uvrstila na Final 4 v Rimu, so Katalonci padli tako v Tivoliju (VIDEO) kot na domačem igrišču. 20. 11. 1996 je Ariel McDonald v Barceloni odločil tekmo 8 sekund pred koncem za drugo zmago nad takrat še evropskimi podprvaki (VIDEO). Zelena simfonija se je v vselej nabito polnem Tivoliju nadaljevala dobro leto pozneje, ko je Barca doživela enega najhujših porazov v zgodovini. Leta 1998 je bilo v Ljubljani kar 92:60.
.... do grenkih razočaranj
Na prelomu tisočletja se je tehtnica začela nagibati na stran Špancev. Bolel je predvsem poraz v četrtfinalu leta 2000, ko je Barcelona slavila z 2:1 in se uvrstila na Final 4. Na prvi tekmi v Barceloni je Goldwire zadel trojko iz obupa (VIDEO), na razgreti odločilni tekmi pa so Ljubljančani ostali za las prekratki.
Olimpija je bila na pragu senzacije tri leta pozneje, ko je pod vodstvom Toma Mahoriča držala Barcelono v šahu vse do zadnjih sekund, a se jim je uvrstitev na zaključni turnir znova izmuznila (VIDEO). Na Final 4 so se uvrstili Katalonci in pred domačimi gledalci prvič osvojili evropski naslov.

KRATEK PREGLED VSEH TEKEM OLIMPIJA - BARCELONA

1996/1997, 1. krog
2. oktober 1996:
Smelt Olimpija - Barcelona 77:65
Milič 16, Tušek in McDonald po 14, Hauptman in Henrie po 10; Karnišovas 15, Duenas in Fetisov po 12.
Smelt Olimpija je v prepolni dvorani pod Rožnikom presegla pričakovanja največjih optimistov, saj je z blestečo igro povsem nadigrala lanskega evropskega podprvaka in takrat verjetno najboljšo ekipo na stari celini. McDonald, ki je odlično vodil igro Olimpije, Tušek, Kraljevič in Stepanija, ki so se z nečloveškimi napori borili proti mnogo višjim tekmecem, ter Duščak, Hauptman in Henrie, ki so zanesljivo zadevali z razdalje, so domače v 9. minuti drugega dela pripeljali do 21 točk naskoka (62:41).

20. 11. 1996:
Barcelona - Smelt Olimpija 70:71
Karnišovas 21, Fernandez 16; Milič 15, Henrie 12, McDonald 9, Jurkovič, Stepania in Hauptman po 8.
Osem sekund pred koncem se je za met z dokaj težkega položaja odločil McDonald, ki je na veselje kakih 300 navijačev Olimpije zadel, in tako so slovenski prvaki še drugič premagali evropskega podprvaka.

1997/1998, 2. krog
8. januar 1998:
Union Olimpija - Barcelona 92:60
Taylor 16, Hauptman 15, Duščak 12, Daneu in McDonald po 10, Nosov 7; Djordjevič 20, Jimenez 10.
"Barcelona je doživela enega hujših ponižanj v zadnjih letih. Končni izid 92:60 pove vse," je začel svoje poročilo španski novinar, potem ko je njegovo moštvo v nabito polni dvorani Tivoli izgubilo s kar 32 točkami razlike. Ko je Hauptman v 17. minuti zadel trojko in povišal vodstvo na 45:27, se je dvorana začela tresti od navdušenja, toda vrhunec je šele sledil.

5. februar 1998:
Barcelona - Union Olimpija 84:65
Djordjevič 19, Mustaf 18; Tušek 11, Taylor 10, Duščak in McDonald po 9, Hauptman in Stepania po 7.
Katalonci, ki so igrali brez petih standardnih košarkarjev, so si že v prvem delu nekajkrat priigrali večjo prednost. Sredi prvega polčasa so povedli za 10 točk (22:12), razliko so nato povečevali in do 17. minute skoraj podvojili (40:23).

1999/2000, četrtfinale
21. marec 2000:
Barcelona - Union Olimpija 70:67
Navarro 13, Alston in Rentzias po 11; Jasikevičius 14, Kotnik 12, Zdovc, Golemac in Paravinja po 8.
Zmaji so nesrečno, s trojko Anthonyja Goldwira iz "pol" obupa s sedmih metrov dve sekundi pred koncem, izgubili prvo četrtfinalno tekmo. 41 sekund pred koncem je Gasol zadel prvi prosti met za 65:64, drugega zgrešil, toda žoga mu je skočila v naročje in Goldwire v ponovljenem poskusu ni oprostil. Na črto prostih metov je nato stopil Bečirovič, ki je prvi met zadel, drugega zgrešil, Kotnik pa je odbito žogo spravil skozi obroč za izenačenje na 67. Preostalo je še devet sekund, ki bodo dolgo ostale v spominu ljubiteljev košarke, saj je Goldwire, sicer povsem neopazen skozi celo tekmo, zalučal žogo s kakih sedmih metrov in na veliko veselje razgrete domače publike ter razočaranju kakih 200 slovenskih navijačev na tribunah "zažgal" mrežico.

23. marec 2000:
Union Olimpija - Barcelona 71:64
Milič 20, Golemac 18, Zdovc 9, Bečirovič 8, Jasikevičius 7; Goldwire 16, Alston in Gurovič po 8.
V 26. minuti so Katalonci znižali na 47:42, vendar bolj po zaslugi dveh mož v sivem kot lastni, enako pa tudi sedem minut pozneje (57:50). Zmaji so vse do konca brez večjih težav lomili napade Barcelone in podobno kot pred 48 urami vodili večji del srečanja, ki se je po tivolski tradiciji končal "na nogah".

30. marec 2000:
Barcelona - Union Olimpija 71:66
Goldwire 20, Gurović 19; Jasikevičius 22, Bečirovič 11, Milič 8, Brezec in Zdovc po 7.
Košarkarji Uniona Olimpije so obstali korak do zaključnega turnirja v Solunu. To, kar se je dogajalo na parketu in v dvorani, je bila košarka na vrhuncu emocij, čustva je bilo težko brzdati, zmagal je tisti, ki je naredil manj napak. Na žalost številnih slovenskih ljubiteljev je bila to Barcelona, ki je v zadnjih minutah navidez hladnokrvno zdržala pritisk zmajev. Najbolj realna zadnja možnost za preobrat je bila dobri dve minuti pred koncem pri rezultatu 63:60 in žogi za zeleno-bele. Zakaj se je Bečirovič odločil za težak met in ga zgrešil, tako kot naslednjega Kotnik, bo ostala skrivnost.

2001/2002, 1. krog
5. december 2001:
Barcelona - Union Olimpija 81:61
Navarro 17, Jasikevičius 16; Awojobi 18, Mujezinović 14, Welsch 13, Udrih 4.
Predstava z Barcelono je bila najslabša Olimpije v sezoni in je razkrila večino slabosti ljubljanskega moštva - od pomanjkanje višine do zanesljivega organizatorja igre ali vsaj natančnega strelca z razdalje. Ilievski in Udrih sta odigrala katastrofalno tekmo.

14. februar 2002:
Union Olimpija - Barcelona 80:74
Mujezinović 26, Awojobi 17, Udrih 15, Golemac 6; Rentzias 17, Digbeu in Karnišovas po 10.
Tri minute pred koncem je Rodrigo de la Fuente izenačil na 70, Awojobi je v naslednjem napadu zadel in izsilil še osebno napako (73:70), ko pa je Mujezinovič dodal še dva prosta meta za 75:70, se je v dvorani lažje zadihalo. Kljub temu so se lahko gledalci oddahnili šele pol minute pred koncem, ko je Jasmin Hukič s svojo edino trojko zapečatil usodo gostov. Olimpija se je s to zmago uvrstila v drugi del Evrolige.

2002/2003, 2. krog
6. marec 2003:
Union Olimpija - Barcelona 72:69
Jurak in Ilievski po 14, Štelmahers 12, Hukić 11, Varda in Dujmović po 7; Bodiroga 20, Jasikevičius 13.
Za Barcelono je dvorana Tivoli, ki je bila nabita do zadnjega kotička, ostala neosvoljiva trdnjava. Zaostajala je tudi v medsebojnem izkupičku (6-4). Za Katalonce je bil to hud udarec na poti do zaključnega turnirja najboljše četverice, ki so ga gostili prav oni v začetku maja. Če ne bi bila Barcelona tako dobro zaščitena z dvema grškima sodnikoma, bi bila razlika še višja, tako pa se je ustavila pri 20 točkah (49:29) po koših Modriča in Hukiča na začetku drugega polčasa. Barcelona se ni predala in v 35. minuti povedla z 62:60, toda tu je tudi obstala. Jurak je najprej zadel dva prosta meta in še met izpod koša, čemur je Hukič dodal trojko (67:60).

17. april 2003:
Barcelona - Union Olimpija 79:75
Bodiroga 21, Jasikevičius 16, Fučka 11; Ilievski 16, Boisa 15, Jurak in Hukić po 10.
Košarkarjem Olimpije je zmanjkalo nekaj športne sreče, morda kanček natančnosti v napadu, predvsem pa naklonjenosti sodniške trojice, da bi se uvrstili na zaključni turnir evrolige v Barcelono. Na Final four so tako šli Katalonci, ki so pozneje tudi prvič v zgodovini osvojili evropski naslov. Še pet minut pred koncem je imela 11 točk prednosti (73:62), ki se je nato topila vse do konca, a na žalost nikoli povsem "izhlapela". Dobro minuto do konca je bilo 77:73, nato je Ilievski položil za 77:75 (21 sekund pred koncem), naslednjih 13 sekund pa so Ljubljančani iskali igralca, nad katerim storiti prekršek. Toda de la Fuente je na črti prostih metov ohranil mirno roko in Barceloni zagotovil zmago.

2003/2004, 1. krog:
27. november 2003:
Union Olimpija - Barcelona 63:69
Boisa 18, Baždarić 14, Maravić 13, Petrov in Pavič po 6; Bodiroga 15, De la Fuente 13, Ilievski 11.
Šestkrat so morali priti košarkarji Barcelone v Ljubljano, da so iz Tivolija odnesli prvo zmago. Čeprav na papirju niso imeli velikih možnosti, so zmaji nadoknadili zaostanek 43:52 in se slabe tri minute pred koncem približali na vsega tri točke zaostanka (60:63). Imeli so dva napada za še dodatno znižanje ali celo izenačenje, toda ni se jim izšlo.

28. januar 2004:
Barcelona - Union Olimpija 92:72
Duenas 18, Ilievski 14, Navarro 11; Rahimić 18, Štelmahers 16, Baždarić 12.
Čeprav je ljubljansko strokovno vodstvo zatrjevalo, da igralci ne odhajajo na izlet v katalonsko prestolnico, pa je dogajanje na parketu pokazalo, da zeleno-beli košarkarji niti za trenutek niso pomislili na presenečenje. Od samega začetka tekme so bili vdani v usodo oziroma poraz in noben ukaz s klopi ali ostre trenerjeve besede niso pomagale. Tako so Ljubljančani že ob koncu prve četrtine zaostajali s 16:24, v 15. minuti pa je bila razlika 16 točk (39:23).

2004/2005, 1. krog
11. november 2004:
Union Olimpija - Barcelona 69:83
Baždarić 20, Bocevski in Ožbolt po 15, Boisa 8; Drejer 17, Navarro 15, Bodiroga 13.
Evroligaška premiera v ledeni dvorani se ni razpletla po željah več kot 5000 gledalcev. Barcelona je izkoristila bledo predstavo ljubljanskih košarkarjev, ki so bili "gostje na svojem parketu" in vknjižila zmago. Olimpija je 3. četrtino končala z delnim izidom 11:0 in vodila s štirimi točkami prednosti (61:57). A Barcelona se je vrnila v velikem slogu. Bodiroga, Ilievski, Fučka, Navarro in ostali so imeli v 33. minuti šest točk naskoka (67:61) in tekmo so mirno pripeljali do konca.

6. januar 2005:
Barcelona - Union Olimpija 79:69
Bodiroga 29, Navarro 13; Boisa 15, Ožbolt 13, Bocevski 12, Baždarić 9, Rodriguez 8.
Domači so na začetku drugega dela pobegnili na 14 točk prednosti. Žarek upanja je za goste sicer še zasijal, ko so okrepili obrambo in se približali na šest (48:42), a prispevki Navarra in izredno razpoloženega Bodiroge, ki je do konca zbral 29 točk, so pomenili varno prednost domačinov pred zadnjo četrtino (63:46).

1996: Prva zmaga Olimpije na krilih Miliča in McDonalda
1996: Koš McDonalda za edino zmago Olimpije v Barceloni
2000: Goldwire v zadnjih trenutkih pokopal ljubljanske upe
2003: Olimpija pod Mahoričem na pragu senzacije