Saša Vujačič je že nekajkrat, tokrat tudi za Gazzetto, priznal, da si je s prestopom v Lakerse uresničil otroške sanje. Foto: EPA
Saša Vujačič je že nekajkrat, tokrat tudi za Gazzetto, priznal, da si je s prestopom v Lakerse uresničil otroške sanje. Foto: EPA
Marija Šarapova in Saša Vujačič
Marija Šarapova in Saša Vujačič z roko v roki. Foto: TMZ

Ne bi se mogli bolje strinjati, glede na to, da je priljubljeni Slovenec v Kaliforniji šele v zadnjih treh tekmah po poškodbi Rona Artesta vendarle dobil nekaj več priložnosti za dokazovanje. Od mizerne minutaže, ki se je vlekla še iz prejšnje sezone in je v finalu Lige NBA proti Orlandu ostal celo brez dosežene točke ter med drugim tudi poletne reprezentančne košarice za nastop na evropskem prvenstvu na Poljskem, je v zadnjih treh tekmah leta igral po 16, 19 oziroma 22 minut.

Ne sprašujte me več o tem
Obenem je novembre svetovne medije preplavila novica o romanci z rusko teniško superzvezdnico Marijo Šarapovo, ki očitno zares cveti. Vujačič kaj več o tem ni hotel zaupati niti enemu največjih športnih časnikov na svetu: "Marija in jaz sva zelo srečna skupaj. Ampak, prosim vas, ne sprašujte me več o tem."

Bryant ga na parketu še vedno pusti odprtih ust
Raje govori o svoji karieri in seveda prvem zvezdniku Lakersov ter svojem dobrem prijatelju Kobeju Bryantu: "Je izreden šampion. Čeprav sem z njim vsak dan, me na parketu vedno znova pusti odprtih ust."

Od Boše do Santija
Tretji Slovenec z NBA-prstanom po Rašu Nesteroviču in Benu Udrihu je v Italiji poznan tudi zato, ker se je v NBA izstrelil iz videmskega Snaidera. O ključnih ljudeh na svoji košarkarski poti: "Moji starši, Boša Tanjević, predsednik mojega nekdanjega kluba Snaidera Giancarlo Santi. Pravzaprav bi lahko o ljudeh, ki so vplivali na mojo pot, govoril do jutra, če štejem še vse trenerje. Bili so lepi in manj lepi trenutki, ampak vse, kar se mi je zgodilo, je bilo odlična izkušnja."

Med manj lepe se najbrž uvrščajo tudi grenke epizode iz slovenske članske reprezentance, vendar to je že druga zgodba ... za slovenske novinarje. Če bo(mo) še kdaj dobil(i) priložnost ...