Simon Marčič spet odhaja na reli Dakar, na katerem želi končati med 50. in 60. mestom. Foto: Simon Marčič Press
Simon Marčič spet odhaja na reli Dakar, na katerem želi končati med 50. in 60. mestom. Foto: Simon Marčič Press

V Južni Ameriki bo tekmoval v razredu original class, kar pomeni, da ne bo imel spremljevalne ekipe, ampak bo sam mojster za vse. "Veselim se, da bo letos dosti sipinskih etap, kar mi ustreza. Zadnjo etapo, ki bo dolga kar 900 kilometrov, moram vzeti bolj na 'izi'. Ničesar se posebej ne bojim, morebiti le tega, da bi nas več dni pral dež. Res ni prijetno, ko se v poplavi voziš več sto kilometrov popolnoma premočen," je na eno izmed težav opozoril Marčič.

Tradicionalna vzdržljivostna preizkušnja bo za Mariborčana četrta v njegovi karieri. Start 40. izvedbe, desete v Južni Ameriki, bo 6. januarja v Limi, dirkače pa čaka skoraj 9.000 km preizkušenj v 14 etapah, od tega bosta dve maratonski.

Poškodba zaceljena, le koleno še povzroča težave
"Zadnji Dakar je bil že precej intenzivnejši, stopnjeval sem ritem, do nesreče s Peterhanslom nisem niti enkrat padel, razen na sipinah, kjer lahko hitro zdrsneš," je zadnji nastop podoživel Marčič na novinarski konferenci v Ljubljani in dodal: "Poškodba je zdaj zaceljena, nekaj težav mi občasno povzroča koleno, verjetno zaradi kovinske opornice, ki jo imam v nogi. A prevelikih težav ne pričakujem."

Zadnjega Dakarja Marčič ni končal, saj je imel neprijetno bližnje srečanje s Stephanom Peterhanslom, poznejšim zmagovalcem dirke med avtomobilisti, tako da je po deseti etapi z zlomom golenice končal na operacijski mizi, okrevanje pa je trajalo še več mesecev.

"Do maja nisem mogel na motor, sem pa že štiri tedne po nesreči začel kondicijske priprave in okrevanje. Pozneje pa sem nastopil še na nekaj dirkah endura in motokrosa. Tako da mislim, da sem kar dobro pripravljen," je dejal Marčič in se ob tem zahvalil tudi Timu Gajserju, ki se mu je občasno pridružil na treningih in se tudi veliko naučil.

Prvo leto se je relija lotil brezglavo
Skupno si želi končati nekje med 50. in 60. mestom, o uvrstitvi v svojem razredu, kjer bo 30 tekmovalcev, pa ni želel natančneje razmišljati. Poudarja, da bo prvi cilj sploh priti do cilja, pri tem pa dodaja, da si je v zadnjih letih pridobil dragocene izkušnje. "Raje sploh ne pomislim, kaj vse bi se lahko zgodilo prvo leto, ko sem res divjal. Zdaj vem, kako moram voziti, in zdaj tudi vem, kdaj je pametno upočasniti ali ustaviti," je dejal Marčič.

Višinske razlike se ne boji (nekatere etape bodo potekale tudi na skoraj 5000 metrih nad morjem), je pa ob vprašanju o primerjavi med "starim" Dakarjem v Afriki in zdajšnjim poudaril, da je selitve vesel predvsem zaradi boljše bolnišnične oskrbe v Južni Ameriki.

Visoki stroški udeležbe
Paziti bo moral na vsak evro: proračun je ocenil na približno od 30.000 do 35.000 evrov (samo startnina znaša 16.000 evrov), pri čemer ni vštel stroškov priprav med sezono. Zato je tudi njegov dirkalni motocikel isti kot tisti, ki je preživel trčenje s Peterhanslom, le izboljšan, popravljen, s seboj pa ima nekaj najnujnejših rezervnih delov. Če bi imel mehanika, bi ga to stalo še dodatnih 15.000 evrov, tako pa bo večji del dirke preživel v ostrem ritmu: deset ali več ur na motorju, nekaj ur ob njem za popravila in oskrbo ter nekaj ur spanca ...