Kati Wilhelm in Michael Greis sta decembra v Baden Badnu postala nemška športnika leta. Foto: EPA
Kati Wilhelm in Michael Greis sta decembra v Baden Badnu postala nemška športnika leta. Foto: EPA
Kati Wilhelm
Kati tudi po številnih uspehih ostaja na realnih tleh in se nima za zvezdnico. Foto: RTV SLO
Kati Wilhelm
Wilhelmova ima rada nenavadna oblačila, nasploh jo zelo zanima moda. Foto: EPA
Kati Wilhelm
Kati Wilhelm - najlepši nasmeh v svetu biatlona. Foto: EPA
Michael Greis
Trije prsti za tri zlate medalje v Torinu. Foto: Reuters
Michael Greis
Michael Greis na Pokljuki ni najbolj blestel. Foto: RTV SLO

30-letna rdečelaska iz Schmalkaldna je na Rudnem polju stala na vseh stopničkah zmagovalnega odra. V šprintu je zasedla 3. mesto, na zasledovalni tekmi je zmagala, v skupinskem štartu pa je bila druga. Po nedeljski tekmi je prevzela tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Na Pokljuki ste leta 2001 postali svetovna prvakinja v šprintu. Tudi letos ste blesteli. Je Pokljuka za vas srečen kraj?
Še zelo dobro se spominjam svoje prve večje zmage med biatlonkami pred šestimi letimi. Vsako leto znova sem na stopničkah. Lani me je premagala Sandrine Bailly na zasledovalni tekmi. Rada se vračam na Pokljuko, imam veliko lepih spominov.

Po zmagi na zasledovalni tekmi ste dejali, da najbrž ne boste nastopili na skupinskem štartu?
Zaradi mehke proge nisem mislila nastopiti na skupinskem štartu, a sem si premislila in zdaj grem na svetovno prvenstvo kot vodilna v svetovnem pokalu. To je bila dobra odločitev.

Po lanski sanjski sezoni ste letos vse do petka čakali na prvo zmago v svetovnem pokalu. Ste bili lani v boljši formi ali ste letos pod večjim pritiskom?
Po olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 si nisem vzela dovolj odmora, in to se je v nasledni sezoni zelo poznalo. Po lanskih uspehih v Torinu sem odšla na dopust, bila sem v Vancouvru. Po koncu lanske zime sem se tudi vpisala na študij mednarodnega menedžmenta v Ansbachu. Precej manj sem trenirala pred letošnjo sezono, in to se je na začetku poznalo.

Je na Pokljuki lažje tekmovati kot v Ruhpoldingu in Oberhofu, kjer so pričakovanja velika?
Vse obveznosti do medijev in pokroviteljev spadajo zraven in na domačih tekmah mi zares vzamejo veliko časa. Rada tečem pred množicami gledalcev. Na Pokljuki se lahko bolj posvetim pripravi na tekmo.

3. februarja se v Anterselvi začenja svetovno prvenstvo. Boj za mesta v nemški ekipi je ogorčen, vi imate nastope že zagotovljene. Kakšni so vaši cilji?
Svetovno prvenstvo je moj glavni cilj. V sredo bomo odšli na trening v Italijo. Na Pokljuki sem že precej izboljšala tek, čeprav še nisem povsem zadovoljna. Ozračje v naši ekipi je odlično. Tudi mladi biatlonki Magdalena Neuner in Kathrin Hitzer sta se odlično vklopili v ekipo, imeli bomo močno štafeto.

Decembra ste bili izbrani za športnico leta v Nemčiji. Konkurenca je bila zares velika. Koliko vam pomeni to priznanje?
Enačila bi ga z olimpijskim zlatom, saj je to priznanje za dosežke celega leta.

Greis se ne boji Björndalena
Tudi Michael Greis si je prestižno priznanje prislužil s tremi olimpijskimi medaljami v Torinu. Zmagal je na individualni tekmi, v štafeti in v skupinskem štartu. Na Pokljuki ni preveč blestel. Še najboljši je bil v šprintu, kjer je zasedel 12. mesto. Ker norveškega asa Oleja Einarja Björndalena ni bilo na Pokljuki, je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Kako bi ocenili svoje nastope na Pokljuki?
Imel sem kar nekaj težav, zgrešil sem preveč strelov. Zadovoljen sem, da imam zdaj spet rumeno majico.

Postali ste nemški športnik leta. Koliko vam pomeni to priznanje?
Res je bilo nepozabno, skupaj s Kati Wilhelm sva postala športnika leta. To je še en dokaz, da ima biatlon pri nas veliko veljavo.

Večina biatlonskih strokovnjakov meni, da je letošnja sezona malce dolgočasna, saj je Ole Einar Björndalen razred zase. Zaradi njegove odsotnosti ste zdaj prevzeli rumeno majico. Mislite, da jo lahko zadržite?
Ole je v teku zares daleč najboljši. Jaz moram še precej postoriti, da se mu približam, a mislim, da ni nepremagljiv.

Je na Pokljuki lažje tekmovati kot v Ruhpoldingu in Oberhofu, kjer so pričakovanja velika?
Res je, pritisk sem letos kar občutil na domačih tekmah. Vsi so od mene pričakovali samo zmage. Na Pokljuki je vse skupaj bolj sproščeno, proge so pa zato zares zelo težke.

Kakšna so vaša pričakovanja pred svetovnim prvenstvom v Anterselvi? Je to vaš glavni cilj ali bolj mislite na skupno zmago v svetovnem pokalu?
Želim si kakšne medalje na SP-ju. Zavedam se, da bo težko ponoviti uspehe iz Torina, kjer sem bil trikrat zlat. V svetovnem pokalu bi rad ostal čim dlje v rumenem.

Aleš Golob