Veslaški šampion Iztok Čop najbolje ve, koliko truda in odrekanja je potrebnega za olimpijsko medaljo, pri tem pa ima država do športnikov pogosto mačehovski odnos, ko končajo kariero. Foto: EPA
Veslaški šampion Iztok Čop najbolje ve, koliko truda in odrekanja je potrebnega za olimpijsko medaljo, pri tem pa ima država do športnikov pogosto mačehovski odnos, ko končajo kariero. Foto: EPA

Največja težava vrhunskega športnika po koncu kariere je, da se zjutraj zbudi in ne ve, kaj bo počel. Moramo ustvariti pogoje, da bomo športniki koristni za družbo po koncu kariere.

Iztok Čop
Primož Kozmus
Primož Kozmus je nekajkrat izjavil, da bo šel do konca v svojih zahtevah, da država poskrbi za vrhunske športnike, ko ti končajo kariero. Foto: EPA

V oddaji Radia Slovenija Studio ob 17.00 so se najuspešnejši slovenski športnik po osamosvojitvi Iztok Čop, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič in Marko Rajšter z ministrstva za šolstvo in šport pogovarjali o tem, ali si vrhunski športniki po karieri zaslužijo pomoč države.

Pobuda je "padla" med lanskimi olimpijskimi igrami v Pekingu, kjer je olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus v zameno, da bo še naprej zastopal slovenske barve na največjih tekmovanjih, zahteval uvedbo posebne rente za uspešne športnike po koncu tekmovalne poti, kar je močno odmevalo v javnosti.

Predsednik OKS-ja Janez Kocijančič je dejal, da je Kozmusova zahteva prešla razumne meje. "Pohvalno je, da vrhunski športniki že med aktivno kariero razmišljajo tudi o tem, kaj bodo počeli po koncu kariere. A treba je iskati rešitve, primerne trenutnim razmeram v času in prostoru," meni Kocijančič, ki je še poudaril, da se mu zdi pomembneje, da se najprej uredi zdravstveno zavarovanje vrhunskih športnikov, ki se med kariero srečujejo tudi s poškodbami.

Če želite poslušati celotno oddajo, kliknite tukaj.

Tudi Iztok Čop se je strinjal, da Kozmusove zahteve po doživljenjski renti niso bile realne, a je izpostavil, da je bilo pozitivno že to, da je nekdo opozoril na težave, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. "Pomembno je, da smo se začeli pogovarjati. Menim, da imajo na ministrstvu posluh za vrhunski šport, in upam, da nam bo uspelo ustvariti pogoje za lažji prehod vrhunskih športnikov iz športa v socialno življenje," je dejal Čop.

Sprejemljiva se mu zdi ideja o dodatnem usposabljanju vrhunskih športnikov po koncu kariere. "Mislim, da doživljenjska renta za nobenega športnika ne more biti stimulativna, sam celo menim, da ta vodi v osebnostno pogubo. Največja težava vrhunskega športnika po koncu kariere je, da se zjutraj zbudi in ne ve, kaj bo počel. Moramo ustvariti pogoje, da bomo športniki koristni za družbo po koncu kariere in da bomo za to poskrbeli tudi sami."

Marko Rajšter, v.d. direktorja direktorata za šport na ministrstvu za šolstvo in šport, je zatrdil, da se država s to težavo resno ukvarja. Izpostavil je nekaj projektov, med drugim tudi pilotski projekt študija na daljavo, ki ga izvajajo v treh športnih gimnazijah, in dodal, da se trudijo ustvariti mehanizme za lažji prehod športnikov v civilno sfero.

T. O.

Največja težava vrhunskega športnika po koncu kariere je, da se zjutraj zbudi in ne ve, kaj bo počel. Moramo ustvariti pogoje, da bomo športniki koristni za družbo po koncu kariere.

Iztok Čop