Spomin na nepozabni 23. februar in prvo slovensko smukaško zmago na tekmah svetovnega pokala. Foto: RTV SLO
Spomin na nepozabni 23. februar in prvo slovensko smukaško zmago na tekmah svetovnega pokala. Foto: RTV SLO
Na Jermanovem sprejemu v Tržiču
Na sobotnem slavju v Tržiču je bil najopaznejši tale napis. Foto: RTV SLO
Andrej Jerman
Najprej zmaga, dan pozneje še drugo mesto. Sanjsko! Foto: Reuters
Andrej Jerman
Material za zmage! Foto: Reuters

Jerman po zgodovinski smukaški zmagi v Garmisch-Partenkirchnu ohranja trezno glavo in tudi v odnosih z novinarji dokazuje, da je zrel športnik. Slavja se kar vrstijo, ko se bo vse umirilo, pa ga bo čakala nova velika naloga: ubraniti tretje mesto v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala. Do konca sta še tekmi v Kvitfjellu in Lenzerheideju. V tej zimi je Jerman res ena redkih svetlih točk slovenskega smučanja in le upamo lahko, da bo njegov pohod na vrh predramil še koga v alpski reprezentanci.

Ste se že umirili, vse premislili in preverili, kaj so mediji pisali zadnje dni?
Vsi doživljaji so urejeni, vse je skristalizirano. Tudi časopise sem vse preveril. Lepo je bilo to brati.

V glasovanju za osebnost tedna na Valu 202 ste prehiteli celo srebrno Petro Majdič, kar je nov dokaz, kako Slovenci cenimo vašo zmago. Kako to komentirate?
Očitno je še vedno smučarija prvi zimski šport. Nikakor pa ne smemo podcenjevati velikega uspeha Petre Majdič. Njena kolajna je zgodovinski uspeh, ki ima svojo težo.

Poudarjate, da je bila letos odločilna menjava smuči. Kaj tako revolucionarnega je letos "pogruntal" Stöckl?
Saj je bil konkurenčen že prej, ampak so majhni in si ne morejo privoščiti zvezdnikov. Lani je bil Ambrosi Hoffmann tretji v Torinu na olimpijskem superveleslalomu. Že po sezoni 2004/05 so želeli priti v slovenski smučarski sklad, toda pravila so takšna, da moraš biti najprej opremljevalec nižjih kategorij, potem lahko opremljaš tekmovalce za svetovni pokal. Rekli so, da so premajhni in dogovora ni bilo. Lani sem sam izrazil interes, naloga sklada pa je bila, da se to uredi. Bilo je kar nekaj težav, hvala bogu pa so le sklenili dogovor, ker smuči so res hitre.

Ste to vedeli takoj, kot ste jih imeli na nogah?
Testirali smo jih 24. aprila v Davosu v Švici in sem bil za sedem desetink hitrejši v superveleslalomu kot s prejšnjimi smučami, v smuku pa od dve do tri desetinke. Ko sem na prvih treningih, lani maja, dobil štiri pare novih smuči, sem imel takoj dober občutek.

Ste razmišljali, kaj vse bi dosegli, če ne bi bili tolikokrat poškodovani?
Tudi to sem razmišljal. Nikoli se ne bo vedelo ... Mogoče pa ne bi bilo tega, kar je zdaj. Leta 2003 sem bil že zelo blizu vrhu. Na smuku v Beaver Creeku, dva dni pred poškodbo, sem bil na vmesnem času sedmi, potem pa zgrešil vrata. Naslednji dan sem bil sicer dvajseti, ampak sem imel peti čas spodnjega dela.

Kar nekaj nekdanjih smukačev je bilo v soboto na sprejemu v Tržiču. Vam je kdo v času, ko ste se še kalili, posebej pomagal pri smučarskem razvoju?
Moj mentor je bil Peter Pen. Bil je starosta smuka pri nas, najbolj izkušen in vedno pripravljen pomagati, pa čeprav sem bil mlajši in sem bil na neki način njegova konkurenca. Ves čas mi je pomagal in mi še zdaj, ko je trener pri hrvaški reprezentanci, da kakšen uporaben nasvet.

Vas je k smučanju spodbujal tudi brat Izidor?
Je! Štiri leta starejši je in je bil nekakšna gonilna sila.

Bodo starši od zdaj redno hodili na tekme?
Ne, zelo malo tekem je, ki so blizu. Kitzbühel, Val Gardena in Garmisch-Partenkirchen. Preostale tekme so več kot 10 ur vožnje stran. To si je težko privoščiti, poleg tega pa te lahko na prizorišču tekme dočakata slabo vreme in odpoved.

T. O.