29-letni deskar iz Dragočajne je bil dolgo v senci Dejana Koširja, v tej sezoni pa naredil neverjeten preboj v vrh. Po njegovih besedah sodeč je večino dela opravil poleti, ko je počistil nekatere stvari v svoji glavi. Pozabil je tudi dolgoletni spor s Koširjem, ki se je udeležil bučne zabave ob proslavljanju dveh Flanderjevih medalj. Flander je poleg zlata dan kasneje osvojil še bron v paralelnem slalomu.

So vam gledalci in organizatorji privoščili zmago, glede na to, da ste v finalu premagali Philippa Schocha?
Mislim, da mi niso privoščili, ker je bilo nekaj nešportnih reakcij. Tiskovno konferenco so kar ukinili, ko so videli, da sem jaz zmagal. To je bil prvi pokazatelj, da jim moja zmaga ni bila všeč. To je bilo zame še eno zadovoljstvo več, ker sem Švicarje porazil na domačem terenu! Fenomenalno.

Je pa najbrž veselje pogledati polne tribune?
Kar se vzdušja na tribunah tiče, vsaka čast Švicarjem. Pokazali so, da so deskarski narod in si zaslužijo tak dogodek. Če se samo spomnim Kanade pred dvema letoma. 'Dizaster', dež, vse skupaj nič. Tukaj pa polne tribune, koncerti, Arosa je živela za prvenstvo.

Ste v uvodnih izločilnih bojih paralelnega veleslaloma kaj taktizirali, hranili moči?
Ja, vsekakor. V osmini finala in v četrtfinalu sem naredil nekaj zavojev in začutil, da mi tekmeca ne sledita, zato sem preostanek odpeljal z rutino.

Ko ste v polfinalu proti Sigiju Grabnerju v drugi vožnji v spodnjem delu naredili napako, smo pomislili, da vam ne bo uspelo. Ste bili tudi vi kaj panični?
Če bi me takrat zajela panika, bi bilo vsega konec. Ker kljub temu, da sem mu ponudil priložnost, sem že naslednji zavoj odpeljal s takim občutkom, da sem v ravninskem delu hitro dobil hitrost in nato dobil dvoboj.

V prejšnjih sezonah na tekmah niste kazali dobrih voženj s treningov. Ste pred sezono delali tudi na psihični pripravljenosti?
Ja, k tej sezoni sem pristopil drugače. Poleti sem si vzel čas zase, vse dobro premislil, potegnil nekaj pametnih potez.

Imate psihologa?
Ne. Pomembno mi je, kdo je okrog mene, sploh na tekmah in treningih, da pa bi se zanašal na kakega psihologa, pa nisem razmišljal.

Menite, da vam je do zlata pomagal tudi Izidor Šušteršič, ki je Philippa Schocha utrudil v četrtfinalu?
Tako direktno ne bi rekel, da mi je pomagal, menim pa, da če je s tabo močna ekipa, če so okrog tebe fantje, ki se lahko kosajo z najboljšimi, je to spodbuda, samozavest. Taka ekipa ti da veliko. Vesel sem tega.

Menda ste burno proslavili obe medalji ...
Ja, v slogu zadnjih dni. (smeh).

Tudi Dejan Košir je bil na zabavi. Mar nista bila dolga leta sprta?
Pred sezono sem se odločil, da vse pozabim. To me je obremenjevalo, zdaj pa ne razmišljam več o tem.

Vam je kaj žal, da že v lanski olimpijski sezoni niste bili v taki šampionski formi?
Predvsem mi je žal, da nisem imel materiala, kot zdaj. Pred Torinom sem se psihično že pobral. Z dobrim materialom bi potegnil več.

V alpskem smučanju bi si z naslovom svetovnega prvaka krepko izboljšali finančni položaj. Kako pa je s tem v deskanju?
Upam, da ga bom izboljšal.

No, kakšnega novega pokrovitelja boste verjetno dobili ...
Sem prepričan.

Kdo pokriva stroške? Koliko pravzaprav stane ena sezona svetovnega pokala?
Odbor za deskanje na snegu v Sloveniji je končno uspel ustvariti dobre pogoje, tako da se ne obremenjujem več. Prej? Zelo odvisno! Zadnja sezona, ki sem jo pokril sam, me je stala štiri milijone SIT brez stroškov trenerjev in materiala, torej samo potovanja, hoteli ...

Ste bili v mladosti alpski smučar?
Ne, nikdar nisem smučal.

Ali je deskanje na valovih dobra predpriprava na sezono?
Gre lepo z roko v roki. Mislim, da ni boljše priprave, saj najraje surfam. S tem treniram telo. To pomeni, da surfam tudi tri do štiri ure na dan aktivno, pa se sploh ne zavedam, da treniram. Tudi to je ena od poti na vrh.

T. O.