Tokrat bo največ pozornosti namenjene napadu, natančneje fazi priprave zaključka napada. Logična posledica zaprtega prostora v sredini je priprava zaključkov napadov po bočnih položajih s predložki in zaključki z glavo. Poglejmo podrobneje, kaj se po mojem mnenju skriva v ozadju.

Zadetki (v spodnjih videoposnetkih) so posledica reakcije po dobljeni žogi, ob prekinitvah tudi presenečenje v igri, ko se nasprotnik ne postavi v želeno organizacijo branjenja, ampak je prehod v fazi napada tako hiter, da je manj igralcev postavljenih za žogo in se težje branijo. Poenostavljeno - lahko bi govorili o oblikah protinapada. Skozi prvenstvo pričakujem vedno več takšnih zadetkov.

Uvodni Perišićev gol za Hrvaško proti Češki

Značilnosti kontinuiranega napada
Ekipe težijo k temu, da bi skozi raznovrstnost večjega števila podaj prišle v ciljni prostor (označen na sliki 1), kjer lahko pride do neposrednega udarca na gol, zadnje podaje za hrbet branilcem ali pa zaradi zelo ozke postavitve obrambne linije in podaje na bočni položaj ter možnosti predložka.

a) Glede na to, da je ta prostor tudi najbolje branjen, si ekipe v posesti žoge z menjavanjem smeri igre (z boka na bok) želijo nasprotnike razširiti in potem s podajo iz širine v sredino ustvariti prostor, da igralci z neposredno podajo (na en dotik) zaposlijo utekajoče napadalce – podaja za hrbet obrambne linije.
Sturridge v 92. minuti za Anglijo, ki je potopila Wales

b) Druga možnost zaradi zgoščenega prostora v tej osrednji coni je podaja na bočni položaj in predložek v kazenski prostor. Ta možnost je do zdaj tudi največkrat uporabljen način. Zanimivo je, da imajo ekipe v fazi branjenja pri predložkih zelo veliko težav, branilci zelo nedosledno pokrivajo napadalce in napadalci pravzaprav neovirano končujejo akcije z zadetki.