Po izključitvi vratarja Khuneja in drugem golu Urugvajcem so navijači Bafane bafane začeli množično zapuščati stadion. Večina jih je bila hudo potrta, nekateri pa tudi razjarjeni. Sinočnji poraz je javnost v deželi gostiteljici hudo prizadel. V nasprotju s svetovnim prvenstvom v ragbiju leta 1995, ki so ga domače gazele (springboki) naposled senzacionalno dobile, je zdaj tudi največjim južnoafriškim nogometnim optimistom jasno, da bo tokrat čudež že uvrstitev v osmino finala.

Težave tudi pri organizaciji tekmovanja
Medtem ko se navijači Bafane bafane oklepajo rešilne bilke upanja na dramatični preobrat (na bolje), pa se prireditelji bojijo še hujšega udarca. Kolikor toliko normalno organizacijo svetovnega prvenstva, ki, roko na srce, v številnih pogledih ni blesteča (čeprav vas z našimi lastnimi televizijsko-logistični tegobami res ne želim obremenjevati), čedalje bolj ogrožajo stavke in nedvoumni izrazi socialnega nezadovoljstva.

Protesti številnih varnostnikov
V minulih dneh je prišlo do protestov varnostnikov na nekaterih stadionih. Pred tekmo Italija-Paragvaj v Cape Townu so varnostniki protestno zapustili svoja delovna mesta, a jih je hitro nadomestila redna policija. Enako se je zgodilo tudi na johannesburškem Ellis Parku, prizorišču petkove tekme med Slovenijo in ZDA. Varnostniki, ki jih je najelo zasebno podjetje (pogodbeni partner organizacijskega komiteja), so se tik pred prihodom gledalcev na srečanje Brazilija-Severna Koreja, zbrali na protestnem shodu in pozneje odkorakali v neznano. Tožili so, da jih je podjetje najelo, ne da bi v pogodbah sploh določilo plačilo. Zahtevali so ustno dogovorjenih 190 randov (20 evrov) dnevnega zaslužka. Do tedaj niso dobili ničesar. Še več, kupiti so si morali bunde varnostnega podjetja (za 1.200 randov ali 134 evrov) ter se sami prehranjevati ...

Podobni dogodki tudi drugje
Organizacijski komite je takoj prekinil pogodbo s podjetjem, ki ni izponjevalo pogodbenih obveznosti (vključno z rednim plačevanjem sodelavcev), najel policijo in druge varnostna podjetja, a opeharjenim delavcem to prav nič ne pomaga. Službe, pa čeprav začasne, so v vsakem primeru izgubili. Tudi iz Durbana in Port Elizabetha poročajo o podobnih dogodkih in posledicah.

Sprehod in smeh ob piskanju naprav
Ob tem kaže dodati tudi to, da je varnostni nadzor na tem svetovnem prvenstvu v vsakem primeru popolna komedija. Na stadione sicer lahko prideš le skozi načeloma strogo nadzorovane prehode, ki so zaščiteni približno tako kot notranji deli letališč. A nadzor nadzora je smešnica prve vrste - bolj kot piskajo varnostne naprave, manj je dejanjskega pregleda. Varnostniki se na vse to sploh ne ozirajo. Po piskanju se lepo nasmehneš, pozdraviš in greš. Ne rečem, da to ni praktično in prijetno, saj (vsaj pri tem) ne izgubiš veliko časa. A misel, kaj vse bi lahko na stadione prinesel kakšen nepridiprav (ali pa v najboljšem primeru nebodigatreba), je skoraj zastrašujoča.

Nove napovedi stavk
Izigrano upanje na skromen zaslužek v deželi, v kateri je vsak četrti prebivalec brezposeln, je precej bolj boleče kot neuspeh nogometne reprezentance. Val stavk se očitno širi, saj občasno stavkajo tudi vozniki avtobusov. Napoveduje pa se še več: sindikat delavcev v energetskih podjetjih (NUM) je napovedal splošno stavko, ki je uperjena proti največjemu energetskemu podjetju v Južni Afriki, Eskom. Sindikat zahteva 15-odstotno povišanje plač, v nasprotnem primeru pa bo brez elektrike v nadaljevanju SP-ja ostala bolj ali manj vsa država.

V ostri zimi brez elektrike?
Za stadione in televizijske prenose se ni bati, saj so opremljeni z dodatnimi agregati. Toda ostati brez elektrike sredi nenavadno ostre zime, sploh v predelih, kjer se skromno živi (in se lahko zasilno ogreješ vsaj z elektičnimi pečkami), bi to bila katastrofa. Za dodatno zmedo bi lahko poskrbeli tudi javni uslužbenci, ki prek svojega sindikata Nehawu prav tako zahtevajo povišice. O domnevnem tihem dogovoru o (navideznem) socialnem miru med svetovnim prvenstvom nočejo slišati niti besede. Navsezadnje ne želijo biti talci nogometnega spektakla.

Se bo slaba volja obrnila proti prvenstvu?
Da pod bleščečo površino svetovnega dogodka vre, je dejstvo, ki je bilo znano že prej. Nezadovoljstvo nad nerešenimi socialnimi vprašanji in strahovitimi težavami je veliko, ob ogromnih vlaganjih v nogometno prvenstvo še toliko večje. Neznanka je bila Bafana bafana. Če bo pri Južnoafričanih po neuresničitvi velikih pričakovanj prevladalo malodušje, bi se slaba volja utegnila hitro obrniti proti prvenstvu. Dejanjski cilj prvenstva - vsaj skozi južnoafriške oči - nov razvojni zagon v še bolj povezani in združeni državi za novo desetletje bi ostal nedosegljiv. Množičnejši izbruh nezadovoljstva bi lahko povzročil velike spremembe. A ne takih, kakršne so načrtovali snovalci prvenstva in vladajoča politična elita. Sploh, ker organizacijska podoba prvenstva ni brez madežev.

Prvenstvo bo šlo seveda naprej
Morda še vendarle ni prepozno, morda razmere v državi z največjimi socialnimi razlikami na svetu vendarle niso tako dramatične. Skoraj zagotovo vse opisano ne bo bistveno ogrozilo svetovnega nogometnega prvenstva. A tudi po njegovem koncu se bo v Južni Afriki moralo živeti naprej. Vprašanje je samo, kako.

Nogomet se povezuje z življenjem
Saj je bil samo poraz na svetovnem nogometnem prvenstvu, boste rekli! Drži, a v Afriki se nogomet bolj kot drugje neposredno povezuje s siceršnjim življenjem. Nogometne reprezentance so razumljene kot lakmusov papir prestiža, ugleda in zmožnosti držav. Čeprav je Južna Afrika najrazvitejša podsaharska država na celini in najbolj evropska med vsemi, takšno razumevanje nogometa velja tudi zanjo.