Uefa na čelu z Aleksandrom Čeferinom se je odočno uprla načrtom superlige. Foto: EPA
Uefa na čelu z Aleksandrom Čeferinom se je odočno uprla načrtom superlige. Foto: EPA

Rantos je tako podprl stališče Evropske nogometne zveze in pojasnil, da je odločitev, da prepreči klubom pridružitev takšnemu tekmovanju, in možnost kaznovanja igralcev, ki to storijo, v skladu z zakoni povezave. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU-ja pogosto sledi. Sodišče bo po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca pripravilo končno odločitev v tožbi, ki so jo snovalci tako imenovane superlige sprožili po neuspelem poskusu, da bi lani aprila ustanovili zaprto tekmovanje najbogatejših evropskih klubov. Sodbo naj bi izreklo v začetku prihodnjega leta.

Vzporednice s primerom Bosman

Mnenje Atanasiosa Rantosa naj bi nakazalo smer končne odločitve, ki naj bi jo sodišče izdalo v začetku prihodnjega leta. Foto: Reuters
Mnenje Atanasiosa Rantosa naj bi nakazalo smer končne odločitve, ki naj bi jo sodišče izdalo v začetku prihodnjega leta. Foto: Reuters

Uefa je pričakovano pozdravila predstavljeno mnenje. "Mnenje predstavlja spodbuden korak k ohranitvi obstoječe dinamike in demokratične upravljavske strukture evropske nogometne piramide. Prav tako krepi osrednjo vlogo zvez pri zaščiti športa," je v sporočilu za javnost zapisala krovna zveza.

Primer pred sodiščem EU-ja bo po pričakovanjih poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Poznavalci tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.

Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Uefa s predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, Ligo prvakov.

Real, Barca in Juve še vedno zagovarjajo idejo

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (Eca) in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar za lastne prihodke, za nogomet na splošno pa ne. V sporu Uefa trdi, da ima pristojnosti tako regulirati trg kot tudi izvajati komercialne dejavnosti na njem. Na drugi strani snovalci superlige krovno zvezo obtožujejo zlorabe monopolnega položaja.

Uefa vztraja, da imajo klubi, ki bi želeli ustanoviti superligo, vso pravico to tudi storiti, a ob tem ne morejo sedeti na dveh stolih. To mnenje je potrdil generalni pravobranilec sodišča EU-ja: "Čeprav ESLC ima pravico do ustanovitve neodvisnega tekmovanja zunaj okvirja Uefe in Fife, ne more ob ustanovitvi tovrstnega tekmovanja brez njune predhodne odobritve še naprej sodelovati v tekmovanjih pod okriljem Fife in Uefe." Tako bi snovalci superlige lahko nadaljevali svoj projekt, vendar bi ob tem morali izstopiti z vseh obstoječih tekmovanj, tako državnih prvenstev kot tudi evropskih klubskih tekmovanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.