Fabijan Cipot, nekdanji slovenski nogometni reprezentant, se je lani za konec kariere vrnil v Muro. Postal je kapetan, spoštujejo ga tudi navijači. Prava klubska legenda! Toda denarne težave se kronično ponavljajo in to se letos pozna na Murini igri. V Evropi so poleti blesteli, v Evropski ligi jih je v 4. krogu kvalifikacij ustavil šele Lazio. Morda so bili apetiti potem previsoki, klubsko vodstvo pa še vedno ni bilo sposobno izplačati zaostale obveznosti.
Navijači zahtevajo vrnitev Šimundže
Na septembrski volilni skupščini je predsednik ostal Miroslav Topič, na katerega letijo očitki o slabem vodenju. Topič se je sicer pohvalil, da naj bi v klub vstopil nizozemski vlagatelj, vendar njihovega denarja še ni. Razmere so se še poslabšale: Igor Celec ni več športni direktor, Oliver Bogatinov pa je po nedeljskem porazu proti Domžalam (Fazanerija je skandirala ime Anteja Šimundže, ki je v lanski sezoni muraše popeljal kar do 3. mesta) ponudil odstop.

Mura 05 je v težkem položaju, denarja Nizozemcev očitno še ni. Kakšen je finančni položaj?
Ne morem komentirati. Za odgovor morate vprašati upravni odbor kluba, jaz se v to ne vmešavam. Mislim, da bi se stvari še dalo rešiti, čeprav ni več veliko časa. Dejstvo pa je, da obljube niso bile izpolnjene. Ni igralca, ki mu ne bi bili dolžni denarja za lansko sezono.

Ker ste kapetan, imate verjetno zdaj še večjo vlogo ne le na igrišču, ampak tudi v garderobi.
Poskušam motivirati soigralce, da pridno delajo. Vem, da finančni položaj ni ugoden. Govorim jim, naj se ne osredotočajo preveč na težave, ki jih ne morejo rešiti. Morajo delati tako, kot so prej. Ta preklop je najpomembnejši.

Za predzadnjim Triglavom zaostajate sedem točk. V tekmovalnem smislu bo očitno glavni cilj, da obstanete v ligi, kajne?
Seveda, obstanek mora biti prvi cilj, treba pa je čim prej preklopiti nazaj. Kdor ima sebe rad, bo poskušal igrati čim boljše in ponoviti lanske predstave. Imamo mlade igralce in zavedati se moramo, da nimajo veliko prvoligaških izkušenj.

Kaj pa uspešna letošnja evropska zgodba? Senzacionalno ste igrali v 4. krogu kvalifikacij Evropske lige. Je to sploh kaj popravilo položaj?
To je bil res zgodovinski uspeh, saj Muri še ni uspelo priti tako daleč. Igralci so pričakovali več pozornosti in morda je prav zato prišlo do tega negativizma, ker so bili igralci zadnji v vrsti. Morda se je tu naredila ključna napaka. Igralcem bi lahko poplačali dolgove in jih nagradili, saj v blagajno ni prišlo tako malo denarja. Tu so potem nastale neke zamere, kar se je poznalo v državnem prvenstvu. To ni prav, fantje so pridno delali in bili tiho, na koncu pa dobili figo v žepu.

Vam je žal, da ste se ob koncu kariere vrnili v matični klub, ki je povsem na tleh?
Če ne bi bil domačin, se ne bi vrnil. Prišel sem, da se razmere normalizirajo in da smo v naslednjih letih stabilen prvoligaš. Še vedno imam to željo. Nenazadnje tudi moja sinova igrata nogomet pri Muri in hočem, da bodo imeli naši potomci urejene razmere.

Pred kratkim so se pojavile govorice, da vas bodo odslovili. Vas je to prizadelo?
Niti ne, sem kar pričakoval nekaj takšnega. Da bom dežurni krivec. Nekdo je hotel pozornost preusmeriti drugam. Lani smo igrali zastonj, ampak tako ne gre v nedogled. Da se bo pojavil negativizem. V vsakem poslu je tako, da zastonj ne moreš delati. Boril sem se za pravice igralcev, da dobijo, kar si zaslužijo, in morda je pri tem nastal manjši spor.

Potem so vas vendarle obdržali v moštvu in vam dali vlogo svetovalca.
O tem ne bi veliko govoril, res pa je, da sem se pogovarjal s trenerjem Bogatinovom in da je bila to njegova želja.

Kako redno igralci dobivate plačo in koliko vam je klub dolžan?
Od julija smo redno prejemali plačo, za zadnji mesec pa smo dobili približno polovico. Težava je v tem, da so odprte terjatve od prejšnje sezone. Veliko je negativizma, stvari se kopičijo in to se pozna na igri.

Tudi gledalci so vam nekako obrnili hrbet.
Niti nam niso toliko obrnili hrbta, ampak - tudi oni so naveličani negativizma in posledično je na tribunah manj gledalcev. Če bi začeli spet dobro igrati in bi imeli tako kot lani neko vizijo, bi se vrnili na stadion.

Ste bili kdaj v klubu, ki je bil v še težjem položaju, kot je trenutno Mura?
Bile so še težje situacije, recimo v Mariboru, kjer so bile po igranju v Ligi prvakov velike težave, vendar smo jih s skupnimi močmi in nekimi dogovori rešili. Takrat še ni bilo licenciranja, pogodbe so se 'nabijale' v nenormalne višine, vsak klub pa je hotel imeti najboljše igralce in posledica so bile papirnate obljube.

Kakšno plačo so vam takrat obljubljali v primerjavi s to, ki jo imate zdaj pri Muri?
Na papirju so mi obljubljali sedemkrat, osemkrat več. Sicer pa sem tudi pred 15 leti, ko sem igral za Muro, dobival več kot zdaj, ko imam denarno najslabšo pogodbo, odkar sem profesionalec.

Verjetno ste že takrat, ko ste kot mladinec igrali za Muro, poslušali zgodbe, kako se klub ubada s krizo ...
Od samega začetka ni bilo rožnato, ampak ko si mlad, želiš samo izkoristiti svojo priložnost in o denarju ne razmišljaš. Če nisi ambiciozen, je bolje, da ne pristopiš k nobeni stvari. Ne moreš biti 20 let na isti ravni, moraš imeti višje cilje.

Med letoma 2003 in 2005 ste igrali v Katarju. Vam je bilo tam najbolje?
Da, najbolj urejene razmere so bile v arabskem svetu. V Katarju veliko vlagajo v nogomet, dobili so tudi organizacijo svetovnega prvenstva 2022 in so korak pred nami v razmišljanju. Vse je urejeno in lahko se posvetiš le nogometu, ne pa da se obremenjuješ z drugimi stvarmi.

Kakšno težavo bo za nogometaše, ki bodo leta 2022 igrali na SP-ju v Katarju, pomenila huda vročina?
Hladili bodo stadione, saj imajo primerno tehnologijo. Eden je že zdaj tako opremljen in temperatura na igrišču je nekje do 32 stopinj. To se da zdržati, tudi letos na EP-ju je bila temperatura čez 30 stopinj.

Se spomnite rekordne vročine in koliko tekočine ste morali spiti?
Igrali smo tudi pri 40 stopinjah, vendar je bil zrak suh in je bilo lažje. Tekočine popiješ na dan do šest litrov, če je tekma, tudi do osem. Sicer pa so med tekmo premori, sredi vsakega polčasa. Tudi v slovenski ligi smo imeli letos poleti na polovici premor, da se lahko igralci napijejo in ne dehidrirajo.

Pa sicer, kakšno je bilo življenje v Katarju?
V določenih pogledih so bolj liberalni kot Evropejci. Mi se obremenjujemo s številnimi stvarmi, ki jih oni normalno uredijo. Prav nobenih težav nisem imel v treh letih življenja tam, nič me ni motil njihov pogled na svet.

V Katarju ste bili sami. Ste vseeno imeli tam kakšno prijateljico?
Nisem bil prave vere (smeh). Da ne bo pomote, nič nimam proti kateri koli veri. Poleti sem bil tako in tako doma. Sezona se je končala maja, sredi avgusta sem se vrnil, novo prvenstvo pa se je začelo 1. oktobra.

Na tribunah stadionov pa so bili samo moški, kajne?
Šele v moji zadnji sezoni so ženske prvič hodile na tekme, prej pa ne, tako da na stadionih niti ženskih WC-jev ni bilo. So te pa ženske vseeno ustavljale, ko si šel po mestu, in prosile za avtogram.

Kakšno je vaše mnenje o slabih predstavah slovenske nogometne reprezentance?
Veliko je sprememb, nov je selektor, nov način dela. Zavedati se moramo, da uspeha ne gre pričakovati čez noč. Treba bo delati. Vidim, da imamo dovolj kakovostnih igralcev in treba je le vztrajati.