Sodniški sprej za označevanje pri prostih udarcih se bo po SP-ju prebil tudi v Evropo, kjer ga bodo z novo sezono uporabljali tako v Ligi prvakov kot Evropski ligi. Foto: Reuters
Sodniški sprej za označevanje pri prostih udarcih se bo po SP-ju prebil tudi v Evropo, kjer ga bodo z novo sezono uporabljali tako v Ligi prvakov kot Evropski ligi. Foto: Reuters

Sodniška izginjajoča pena vsebuje približno 80 odstotkov vode in 20 odstotkov plina butan ter samo odstotek veziva za peno, ki da belo barvo. Ko butan izpuhti, na zelenici ostanejo samo kapljice vode.

Prvi gol po odločitvi gol-tehnologije
Niz fotografij, iz katerih bi zelo težko razbrali, ali je vratarju Hondurasa Valladaresu res pobegnila žoga čez črto ali ne, a je tehnologija gola razsodila 2:0 v korist Francije. Foto: Reuters

Sodobna tehnologija je končno tudi na velikem odru zakorakala v konservativni svet "lepe igre" - tehnologija gola je odločila o prvem golu, ki bi najbrž obveljal za spornega, če ne bi Fifa potrdila uporabe videografičnega sistema.

Prvi tehnološki gol - avtogol Hondurasa
Napadalec Francije Karim Benzema je sprožil naravnost v vratnico, od nje pa je žoga priletela do vratarja Hondurasa Noela Valladaresa, ki mu je "brazuca" ušla čez črto, vsaj tako je dokazala tehnologija gola (glej videoanalizo spodaj). Zaradi nekaj zmede, ker sta bili v isti akciji dve sporni situaciji, zdaj Fifa razmišlja, da bi gledalce na stadionu in televiziji v neposrednem prenosu prikrajšali za videoanalizo.

Največ krvi dvignejo 11-m in ofsajdi
Nogometna javnost je novost z veseljem sprejela in si po vrsti spornih odločitev želi še dodatne "amerikanizacije". Dva sklopa sodniških odločitev, kjer so napake usodne za razvoj tekem, bi si najbrž zaslužila kakšen videopregled.

Prvi sklop so dosojene najstrožje kazni: Fred in Diego Costa sta dva v nebo vpijajoča primera izsiljevanja in zaigranega prekrška. Na eni strani so bili nasprotniki nepravično oškodovani, na drugi strani neupravičeno nagrajeni, predvsem pa oba "prekrška" blatita Fifino geslo in boj za pravično igro.

Drugi sklop so prepovedani položaji, kjer je na primer Mehika oz. natančneje Giovani dos Santos ostal brez dveh golov, pri čemer je počasni posnetek razkril, da ne v prvem ne v drugem primeru ni bilo ofsajda. Ob predvajanju animacije za tehnologijo gola si običajni gledalec težko pomaga, da se ne bi vprašal - zakaj pa ne bi imeli česa takega še za prepovedane položaje?

Da nogomet ne potrebuje samo sodobnih pripomočkov, temveč samo nekaj preprostih rešitev, dokazuje "brivska pena" oz. uradno izginjajoča pena, s katero sodniki pri prostih udarcih označujejo mesto strela in predvsem devet metrov oddaljeno črto živega zidu.

Pena odnesla krajo časa in prerekanje
Južnoameriški izum iz Argentine je po letih življenja v latinskoameriških tekmovanjih dočakal uveljavitev na svetovnem odru. "Brivska pena" je odpravila nekaj nogometne folklore ob prekinitvah: prerivanje in premikanje proti žogi, prerekanje o pravilni oddaljenosti, kar je velikokrat pripeljalo do opominov s kartoni, predvsem pa je požiralo igralni čas.

Zdaj dileme ni več: ob potencialno nevarnih predložkih ali neposrednih strelih glavni sodnik odmeri deset korakov in uporabi razpršilo s peno ter začrta črto, ki v dobri minuti izgine s travnate površine. Mala pločevinka razpršila je tako zmanjšala krajo časa, ki bi mu lahko namenili tudi za kakšen videopregled več ob dosojanju 11-m ali vprašljivih ofsajdih.

Vaše mnenje: ali nogomet potrebuje sodobne pripomočke? Več videopregledov? Ob katerih položajih? Sodelujte v razpravi v komentarjih pod novico.

O zadetku prvič odločala tehnologija gola

Sodniška izginjajoča pena vsebuje približno 80 odstotkov vode in 20 odstotkov plina butan ter samo odstotek veziva za peno, ki da belo barvo. Ko butan izpuhti, na zelenici ostanejo samo kapljice vode.