Navsezadnje so Belgijci pod taktirko Roberta Martineza doživeli prvi poraz po 23 tekmah oz. vse od soočenja s Španijo 1. septembra 2016 prav na najpomembnejši tekmi – polfinalu SP-ja 2018.

"Raje izgubim s to Belgijo, kot zmagam s takšno Francijo," je za Het Nieuwsblad ogorčeno dejal kapetan Belgije. "Res se močno branijo in so izredno učinkoviti. Ni nam uspelo najti njihove šibke točke. Ni bilo malega trenutka nogometne čarovnije," je nadaljeval Eden Hazard, ki je bil najbolje razpoloženi Belgijec, na začetku tekme je bil blizu zadetka, a je Raphael Varane z glavo preusmeril njegov strel tik nad prečko. "Videli smo fantastično belgijsko moštvo, ki ga je izločila trdnejša ekipa," je sklenil 27-letni napadalni vezist, ki vseeno še ni rekel zadnje z Belgijo.

Courtois bi raje izgubil z Brazilijo, ki si vsaj želi igrati
Še bolj piker po neuspehu v Sankt Peterburgu je bil vratar Thibaut Courtois. "Preprosto so antinogometno moštvo. Njihov napadalec je stal 30 metrov od njihovega gola," je bil oster eden najboljših čuvajev mreže na prvenstvu in pri tem okrcal Olivierja Girouda, sicer njegov klubskega soigralca pri Chelseaju. Neposredni Courtois se ni ustavil pri kritikah zmagovalcev: "Francija je zadela z glavo po kotu in nato ni naredila nič drugega kot se branila. Za piko na i je 26-letni vratar še dejal: "Raje bi izgubil v četrtfinalu z Brazilijo, ki je vsaj moštvo, ki želi igrati nogomet."

Neupravičena kritika: poskusi strelov 19:9, priložnosti 15:7
A statistika in vtis s stadiona Krestovski govorita proti besedam belgijskih zvezdnikov: Francija je poskusila s kar 19 streli, pri čemer so jih Belgijci šest sicer blokirali, na drugi strani je Belgija kljub zaostanku sestavila le devet poskusov strelov. Galski petelini so si ustvarili 15 priložnosti, rdeči vragi le sedem, v strelih v okvir vrat je bilo 5:3 za zmagovalce. In prav Giroud je bil glavni krivec, da ni bila francoska zmaga izdatnejša, saj so mu razigrani Kylian Mbappe, Paul Pogba in Antoine Griezmann pripravili šest priložnosti, a je štirikrat ustrelil mimo, dvakrat pa je bil blokiran.

Močno razočaranje v redko poenoteni državi
Kisli obrazi in jok belgijskih navijačev, opremljenih z vražjimi vilami in rogovi, a tudi smeh in praznovanje – tako je mogoče povzeti vzdušje v Bruslju po porazu Belgije v polfinalni tekmi s Francijo. Osrednji bruseljski trg Grand Place je kljub porazu še naprej osvetljen črno, rumeno in rdeče – v barvah belgijske zastave. V Bruslju, prestolnici institucij Evropske unije in konglomeratu narodnosti, so sicer prevladovali podporniki rdečih vragov, a tudi francoskih navijačev ni manjkalo, tako da je bilo po bruseljskih ulicah kljub porazu slišati divje hupanje in vihranje francoskih zastav.

V Belgiji, kjer nacionalna zavest ni močno razvita, saj dve glavni regiji, Flandrija in Valonija, nimata veliko skupnega, kar ves čas sproža ugibanja o razpadu države, je čas nogometnega prvenstva redka priložnost, ko je sploh mogoče zaznati "belgijskost". Eden ključnih dejavnikov delitve je jezik, zelo občutljivo vprašanje, zato je bilo zanimivo, da je, kot je bilo razbrati z njegovih ustnic, Flamec Kevin De Bruyne med tekmo zaklel v francoščini, nad čimer se je začudil tudi frankofonski komentator na belgijski televiziji.

Ponosni, a na finale bodo morali še počakati
Belgijski mediji v prvih odzivih izpostavljajo razočaranje in frustracije, ker je sanj konec, a tudi ponos. Vodilni frankofonski časopis Le Soir meni, da je rdečim vragom kljub dobrim priložnostim manjkalo ustvarjalnosti. La Derniere Heure občutke povzema s tremi besedami: frustrirani, ponosni in že nostalgični. RTBF pa meni, da so bili vragi pogumni in zagrizeni ter da si nimajo česa očitati. Osrednji flamski dnevnik HLN je povzel misli države: Žalostni in ponosni (Triest maar Trots).

"Zelo smo ponosni na rdeče vrage. Bil je zelo dober nastop," je po porazu izpostavil tudi belgijski premier Charles Michel in ocenil, da je vse skupaj zelo dobro za podobo države in samozavest Belgijcev. Nogometna mrzlica pa ni razsajala le med navadnimi smrtniki in bruseljskimi uradniki. Tudi iz kraljeve palače so pred tekmo sporočili, da je nocoj "zgodovinski trenutek". Kralj Philippe in kraljica Mathilde sta si poleg francoskega predsednika Emmanuela Macrona tudi ogledala tekmo v Sankt Peterburgu, kjer sta morala čestitati južnim sosedom za napredovanje v finale, za katerega bo morala Belgija počakati na tretjo priložnost, mogoče že v Katarju 2022, ko bo jedro reprezentance pri 30 letih.