Janez Kocijančič (1941–2020). Foto: BoBo
Janez Kocijančič (1941–2020). Foto: BoBo

Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije, od leta 2010 pa njen podpredsednik.

Na seji ustanovnega zbora skupščine po prvih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Foto: BoBo
Na seji ustanovnega zbora skupščine po prvih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Foto: BoBo

Med letoma 1991 in 2014 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, od leta 2005 pa je je bil član izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev. Med letoma 2013 in 2016 je bil podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC), leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.

Enajst let direktor Adrie Airways
Kocijančič je leta 1965 diplomiral in leta 1974 magistriral, doktoriral pa je z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji leta 2010 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961–63), predsednik CK-ja Zveze mladine Slovenije (1966–68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968–1971).

Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot tesni sodelavec Kavčiča je bil odstranjen s političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu. Najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.

Janez Kocijančič je bil 23 let predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Janez Kocijančič je bil 23 let predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. "Odšel bom s ponosom, zdaj smo v športu enakovredni velikim," je sporočil ob koncu zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014, ko je napovedal, da se poslavlja s položaja predsednika OKS-ja. Za njegovega naslednika je bil izvoljen Bogdan Gabrovec. Foto: www.alesfevzer.com

Član 1. Državnega zbora Republike Slovenije
V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Ko se je Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni znova kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega izida.

Leta 1993 je postal član 1. Državnega zbora Republike Slovenije, ko je zamenjal Rada Bohinca. Leta 2004 je soustanovil politično društvo Forum 21.

Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je leta 1985 prejel Bloudkovo nagrado, leta 1990 Kraigherjevo nagrado in leta 2014 nagrado kralja Olafa za izjemne zasluge za uveljavitev in promocijo smučanja v svetu, leta 2017 pa red za zasluge sredozemskih iger.

Kolikor mu je v zadnjem obdobju dopuščala težka bolezen, je dejavno spremljal aktualno dogajanje doma in po svetu. Novinarjem in medijem je bil vedno dosegljiv za vprašanja.

Od leta 1998 do 2006 je bil več let tudi predsednik sveta RTV-ja. Foto: BoBo
Od leta 1998 do 2006 je bil več let tudi predsednik sveta RTV-ja. Foto: BoBo

Gabrovec se je od Kocijančiča izjemno veliko naučil
Zdajšnji predsednik OKS-ja Bogdan Gabrovec se je poklonil Kocijančiču. "Še prejšnji teden sva se srečala in imela poglobljen, življenjski pogovor. Med drugim mi je dejal, naj nadaljujemo pozitivno delo v korist slovenskega športa in družbe nasploh. Pa sem mu dejal, 'saj se še ne poslavljaš, boš še kar nekaj časa z nami'. A mi je odvrnil, da ni tako, 'kmalu me ne bo več'. Ponovno sem mu dejal, da ni videti tako. Odgovoril je odločno, da se sam dobro pozna in ve, kaj mu pravi njegovo telo," je zadnje srečanje s Kocijančičem opisal Gabrovec.

"Potem ga konec tedna nisem več dobil na telefon. Klical sem Toneta Jagodica, ki mi je dejal, da ne more več govoriti. To je bil velik šok zame tedaj in je danes, zdaj, kmalu po tem, ko smo izvedeli, da je Janez umrl. Počutim se, kot da bi mi umrl tesni družinski član," je z grenkobo v glasu nadaljeval Gabrovec.

"Od leta 2002, ko sem v izvršnem odboru OKS-ja, sem se od Janeza Kocijančiča izjemno veliko naučil. Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se, ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi."

Umrl največji športni funkcionar po osamosvojitvi Janez Kocijančič

Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti
Gabrovec je bil kot drugi predsednik OKS-ja v zgodovini izvoljen 16. decembra 2014. Že tedaj je napovedal, da bo skušal zadržati vse dobre prakse iz dela dotedanjega predsednika.

"Tedaj so me tudi vprašali, ali se mogoče zavedam, da stopam v prevelike čevlje. Pa sem odvrnil, da imava enako številko noge. To je sicer res, ampak drugače pa je pustil tako globoko sled v slovenskem in svetovnem športu, da je to ob tem trenutku težko opisati in strniti. Vse to bo prišlo še za nami, za nami vsemi v slovenskem in mednarodnem športu," je dejal Gabrovec.

"Izjemen mož, velik človek. Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti in ni bil zahrbten, ne za sodelavce in tudi drugače ne. Za člane Evropskih olimpijskih komitejev je bil kot oče, tako so mu številni tudi rekli. Izjemno smo ga cenili doma in na tujem. Seveda je imel tudi peščico nasprotnikov, ampak tako pač je. Ampak mi vemo, kdo je bil Janez Kocijančič," je sklenil Gabrovec.

Feljton: Janez Kocijančič

Marca letos je bil gost oddaje Intervju.

Janez Kocijančič