Poleg Laure Unuk, ki je kot prva Slovenka v zgodovini osvojila naziv mednarodnega mojstra, je tega kot najmlajši slovenski šahist lani osvojil tudi Jan Šubelj.

Obenem so povedali, da zaradi posebnih okoliščin, pandemije koronavirusne bolezni in odpovedi številnih tekmovanj, številna pa so potekala le prek spleta, za lansko sezono nazivov za najboljša šahista in šahistko ne bodo podelili. Sedem let po formalnem prejemu naziva ambasadorka šaha je tega slovesno prejela tudi Darja Kapš, nekdanja dolgoletna članica slovenske reprezentance.

"Za nami je zaradi pandemije zelo zahtevno delo, a nam je kljub temu uspelo izpeljati večino članskih in mladinskih tekmovanj. Najboljšim smo tudi skušali omogočiti stik z mednarodno konkurenco. Žal pa je bilo prestavljeno ekipno evropsko prvenstvo," je med drugim v uvodu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani povedal predsednik ŠZS-ja Milan Brglez in dodal, da je ŠZS postal tudi lastnik prostorov, v katerih domuje, vredni pa so okrog 400.000 evrov.

ŠZS bo med 11. in 22. novembrom v Čatežu gostil evropsko ekipno prvenstvo, naslednje leto pa še posamični EP, predvidoma med 27. marcem in 9. aprilom 2022 v Podčetrtku. To bosta najpomembnejša šahovska dogodka pri nas po 35. olimpijadi leta 2002 na Bledu.

Organizacija posamičnega EP-ja bo stala 200.000 evrov, približno polovico manj pa ekipnega. Za ekipni EP namreč ni predvidenega nagradnega sklada. Ta za posamično znaša 100.000 evrov, razdeli pa se ga med najboljših 20 igralcev.

Pri nas je 78 šahovskih klubov, v katere je včlanjenih 7476 šahistk in šahistov. Vsaj še toliko je šahistov, ki imajo slovenski rating, niso pa člani nobenega izmed klubov. Zveza je imela lani skoraj 288.000 evrov prihodkov in odhodkov, največ prihodkov od ministrstva in fundacije za šport (177.000) ter sponzorjev (62.000). Za letos načrtujejo 400.000 evrov prihodkov.