Ronnie O'Sullivan je v ponedeljek še tretjič postal svetovni prvak. Foto: EPA
Ronnie O'Sullivan je v ponedeljek še tretjič postal svetovni prvak. Foto: EPA

Poznavalci te mojstrske igre živcev dobro poznate formulo po kateri igralec doseže "sveti gral" te igre - tekmovalec po vsaki rdeči krogli (1 točka) v luknjo spravi črno kroglo (7 točk). Ko igralec spravi vseh 15 rdečih krogel ima na svojem računu 120 točk, sledi le še "čiščenje" pisanih krogel, ki skupaj prinesejo dodatnih 27 točk.

Teorija sicer dopušča 155
Teoretično je mogoče v eni sami seriji doseči celo 155 točk. Če igralec naredi prekršek (ne zadene krogle, ki bi jo moral), njegov nasprotnik pa nima "čistega pogleda" na vseh 15 rdečih krogel, si lahko izbere katero koli pisano kroglo kot 16. rdečo, nato jo nadgradi s črno ter nadaljuje s prej opisano serijo 147 točk. Na tekmovanjih je 147 presegel le Jamie Burnett, ki je leta 2004 v kvalifikacijah OP-ja Velike Britanije dosegel 148 točk.

V zadnji sezoni kar sedemkrat 147
Pregled statistike kaže, da je bilo na tekmovanjih do zdaj doseženih 63 popolnih iger. Skoraj polovica teh je bila doseženih v tem desetletju (samo v tej sezoni sedemkrat), kar nakazuje, da 147 ni več taka redkost, kot je bila včasih. Vzrokov za to je več, med te sodijo motivacija (mikavne denarne nagrade), večja konkurenca ter izpopolnjena tehnika predvsem pri igri z belo kroglo.

Prvič pred TV-kamerami - Steve Davis (11. 1. 1982)
Popolno igro so vrhunski igralci dosegali na treningih ali na ekshibicijskih obračunih, kar dolgo pa je trajalo, da je to uspelo tudi igralcu na turnirju. Prvi junak je bil gospodar osemdesetih let šestkratni svetovni prvak Steve Davis, ki je prvo popolno igro odigral leta 1982 na turnirju Lada Classic.

Včasih je potrebna tudi sreča - Cliff Thorburn (23. 4. 1983)
Kmalu so popolno igro videli tudi na svetovnem prvenstvu v Sheffieldu. Za 147-ico je poskrbel Cliff Thorburn, ki pa se je moral zahvaliti tudi sreči, saj je pri prvi rdeči krogli zgrešil luknjo, a je odbita žoga po naključju zadela drugo rdečo, ki se je skotalila v luknjo in tako začela maksimalno serijo.

Brez naslova, a vsaj ena popolna igra - Jimmy White (22. 4. 1992)
Legendarni Crucible je drugo popolno igro videl šele devet let pozneje, zagrešil pa jo je največji ljubljenec med navijači Jimmy White. To slednjemu v lovu na naslov prvaka ni veliko pomagalo, saj je v finalu izgubil proti Stephenu Hendryju z 18:14. White je zaigral v šestih finalih, a vedno ostal brez tako želene krone.

Prvi serijski "Gospod 147" - Stephen Hendry (25. 11. 1995)
Škotski igralec je bil dominator snookerja v prejšnjem desetletju, saj je v svoje vitrine spravil kar sedem pokalov za naslov svetovnega prvaka. Do leta 2001 je na tekmovalnih turnirjih odigral kar osem popolnih iger, s čimer je bil rekorder vse do letošnjega svetovnega prvenstva.

Devet sekund za eno kroglo - Ronnie O'Sullivan (21. 4. 1997)
Aktualni svetovni prvak je športno javnost osupnil na svetovnem prvenstvu leta 1997, ko je popolno igro odigral v vsega petih minutah in 20 sekundah, kar pomeni, da je v povprečju za vsako kroglo potreboval devet sekund (vključno s časom, ko je sodnik vračal črno na svoje mesto!). 320 sekund še danes velja za svetovni rekord, mnogi so prepričani, da je to nedosegljiv čas. Nič čudnega, da se ga je oprijel vzdevek Raketa.

Raketa rada leti nad Cruciblom - Ronnie O'Sullivan (28. 4. 2008)
Crucible je popolno igro videl le osemkrat, od tega jo je trikrat odigral prav O'Sullivan. 32-letniku je to v letošnji sezoni uspelo tretjič, s čimer je svoj izkupiček popolnih iger (na tekmovanjih) povišal na devet in na vrhu te lestvice prehitel Hendryja.

Prvič dve popolni igri na istem turnirju - Ali Carter (29. 4. 2008)
Zadnji tekmovalec, ki mu je to uspelo pa je bil Ali Carter, ki je le dan po dosežku O'Sullivana tudi sam odigral popolno igro in poskrbel za svojevrsten rekord, saj se še nikoli prej ni zgodilo, da bi na istem tekmovalnem turnirju igralci dosegli dve 147-ici. To je nekoliko razjezilo O'Sullivana, ki se je nadejal 157.000 funtov posebne nagrade (10.000 za najvišjo doseženo serijo na turniju ter 147.000 za popolno igro), na koncu pa je moral denarce deliti prav s Carterjem.

Teža pritiska je včasih usodna - Ken Doherty
Irski igralec je edini, ki je pred kamerami klonil pod težo pritiska popolne serije. V finalu mastersa leta 2000 je dolgo časa lepo gradil optimalno serijo, nato pa zgrešil zadnjo črno kroglo.


Slavko Jerič