Znameniti Plavalni klub Ljubljana je domoval na Koleziji, kjer so bili poleg plavalcev tudi vaterpolisti in skakalci v vodo. Ko so člani PKL v letih 1964 in 1965 postali prvi državni prvaki iz celinskega dela nekdanje Jugoslavije, so z uspehom opogumili tudi plavalce iz Beograda, Zagreba in drugih republiških prestolnic, Ljubljana pa je postala plavalni center s šampioni, kot so Dani Vrhovšek, Zlata Trtnik in Urban Dermastia.

Pogled na plavalce na Koleziji v sredini prejšnjega stoletja. Foto: Toni Cahunek
Pogled na plavalce na Koleziji v sredini prejšnjega stoletja. Foto: Toni Cahunek

V zlatih šestdesetih letih so vaterpolisti pod vodstvom trenerja Aca Kostiova nastopali med vaterpolistično elito, brez konkurence v Jugoslaviji pa so bili PKL-jevi skakalci v vodo, ki jih je vodil najtrofejneši predstavnik generacije Janez Obšteter. Klubske uspehe je zaznamoval vsakoletni rekordni vpis novih plavalcev in nemogoče je prešteti, koliko Ljubljančanov se je plavanja priučilo ravno v znameniti šoli Mihe Potočnika na Koleziji.

Drugače od mnogo drugih športnih organizacij je imel PKL v lasti tudi objekt – Kopališče Kolezija je v sedmih desetletjih klubskega obstoja trikrat zamenjalo svojo podobo. Od lesenega kopališča iz 19. stoletja prek asfaltne lupine do klavrne podobe ob koncu stoletja, ko je območje skorajda propadlo. Vse to je spremljalo klubske delavce do zdajšnje prenovljene podobe tega kultnega zbirališča ljubiteljev vodnih športov.

V obdobju osamosvojitve so imeli v klubu izrazito močno generacijo, tako so na olimpijskih igrah v Barceloni nastopili trije izmed petih klubskih olimpionikov – največje uspehe so dosegali ravno Jure Bučar in brata Majcen, preden se je med udeležence zadnjih iger v Riu uvrstil Anže Tavčar in naznanil novo ero uspehov PKL-jevih plavalcev.

O dokumentarnem filmu Ambasadorji plavanja

70 let obstoja ni malo in vsaka obletnica je svojevrstna prelomnica. Prispevek Plavalnega kluba Ljubljana k slovenskemu športnemu prostoru pa je nemerljiv. Klub je večkrat preživljal krize, vzpone in padce, ni mu uspelo obdržati vaterpola in sekcije za skoke v vodo, a skrbijo za množičnost s plavalnimi tečaji za otroke in odrasle ter kljub vedno težjim razmeram za delo in trening še naprej uspešno razvijajo plavanje. Ljubljana ima, zahvaljujoč klubu, dolgo in bogato tradicijo vodnih športov s številnimi aktivnimi plavalci, vaterpolisti in skakalci v vodo, ki so imeli ob sebi mnogo ljubiteljev vodnih športov. In ta tradicija živi že desetletja ...

Dokumentarec Tonija Cahunka z naslovom Ambasadorji plavanja o zgodovini (organiziranega) plavanja v Ljubljani ste si lahko v soboto premierno ogledali na TV Slovenija 2 in MMC-ju. Ponovitev bo v nedeljo bo 13.40 na TV SLO 2.