Mihael Mehle (z očali) iz Čušperka na Dolenjskem je pri 17 letih z dovoljenjem staršev odšel v Nemčijo, da bi postal profesionalni igralec računalniške igre League of Legends. Lani je s svojo ekipo v Parizu postal svetovni podprvak. Foto: Reuters
Mihael Mehle (z očali) iz Čušperka na Dolenjskem je pri 17 letih z dovoljenjem staršev odšel v Nemčijo, da bi postal profesionalni igralec računalniške igre League of Legends. Lani je s svojo ekipo v Parizu postal svetovni podprvak. Foto: Reuters

"Obstaja tudi možnost, da bi e-šport postal olimpijska disciplina v prihodnosti, vendar je bilo izraženo tudi kar nekaj opozoril o morebitni prehitri priključitvi. Vidik gibanja je zelo pomemben pri športu, saj vpliva na celotno družbo," je dejal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko, ki opozarja na dilemo, ali gre pri e-športu zgolj za atraktivno tekmovanje ali za obliko športa. Verjetno pa bo to rešeno v mednarodnih organizacijah in tudi Slovenija bo sledila odločitvam krovnih svetovnih športnih organizacij, ki bodo odločale o umestitvi e-športa v družbeno življenje.

Anzeljc: Tudi pri e-športu je treba trenirati od 10 do 12 ur na dan
Jure Anzeljc, ki je v diplomski nalogi na fakulteti za družbene vede ugotavljal, kateri so dejavniki, da bi e-šport lahko postal enakovreden deležnik v svetu športa, izpostavlja, da so merila za uspeh v klasičnem športu in e-športu zelo podobna. Osnova je talent, ki ga je treba nadgraditi z resnim delom. "V najboljših klubih in društvih pa je organizacijska struktura enaka športni. Igralci trenirajo pod vodstvom trenerja, psihologa, analitika, imajo posebej urejeno prehrano in trdo delajo več ur na dan."

"Tudi pri e-športu je treba trenirati od 10 do 12 ur na dan. Potrebna sta disciplina in talent. Svetovna prvenstva v igri League of legends dosegajo večje številke kot ogledi tekem Lige NBA in Lige NHL v ZDA. Sčasoma bo e-šport postal tako močan kot šport," je v pogovoru za TV Slovenija dodal Anzeljc.

Meni, da bo to postal eden trendov prihodnosti, vključitev v družino športa pa bo dobrodošla predvsem za šport sam, če bo želel v svojih krogih obdržati mlade, saj so se ti v velikem številu pridružili sodobnim smernicam in "obrnili hrbet" številnim klasičnim oblikam športa. E-šport ponuja tudi novo obliko ciljnega neposrednega trženja, saj gre za izbrano skupino predvsem mladih moških, zato je zanimiv tudi finančno.

Perendija: Tradicionalen šport je ujet v svoje okvire
Dragan Perendija iz podjetja Sport Media Focus dodaja: "Svetovni pokrovitelji so nekaj let le opazovali, potem pa so vstopili s pristopom, ki je prilagojen za e-šport. Tradicionalni šport je ujet v svoje okvire se lahko iz e-športa tudi kaj nauči – gradnja občinstva, dvosmerna komunikacija z navijači in uporaba netradicionalnih digitalnih platform."

Tudi znotraj e-športa obstajajo razhajanja o tem, ali gre pri igrah za klasičen šport ali so bližje nazivu tekmovanje. Svet Evrope je v svoji opredelitvi športa izpostavil fizično dejavnost, o kateri poteka polemika pri priznanju statusa e-športa, čeprav različne raziskave kažejo izredne obremenitve najboljših igralcev. Po drugi strani pa imajo tekmovanja organizacijsko strukturo vrhunskega športa s klubi, ki se merijo v različno kakovostnih domačih ligah in najboljši potem na mednarodnih tekmovanjih.

Zanimiva je tudi primerjava z nogometom, saj številni privrženci e-športa poudarjajo, da tudi igre z okroglim usnjem v 19. stoletju ni nihče jemal resno, danes pa je to vodilni šport v svetovnem merilu.

V Aziji najbolj priljubljen
Najbolj priljubljen je e-šport v Aziji. V tem delu sveta je ta šport razvit že dolgo, posamezne države imajo celo TV-program z izključno tovrstno vsebino.

O e-športu kot demonstracijskem športu se z Mednarodnim olimpijskim komitejem pogovarjajo tudi organizatorji olimpijskih iger v Parizu 2024, ki so prepoznali potencial za mlade, a izvedba še ni dorečena. Dokončne odločitve bodo znane po igrah v Tokiu 2021.

E-šport želi postati tudi olimpijska disciplina